Akcijski načrti SRIP-ov potrjeni!

Delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (S4) je 7. julija 2017 potrdila akcijske načrte vseh devetih Strateških razvojno - inovacijskih partnerstev (SRIP).

datum: 17.07.2017

kategorija: novice

SPS slika

Delovna skupina se je pri tem osredotočila predvsem na potrjevanje fokusnih področij in tehnologij, ki služijo kot podlaga za nadaljnje osredotočanje razvojnih vlaganj v Sloveniji. Prioritete S4 s pripadajočimi fokusnimi področji in tehnologijami so državni sekretarji Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstrstva za izobraževanje, znanost in šport v petek, 14. 7. 2017, predstavili na novinarski konferenci, ki je bila izvedena ob boku strokovne delavnice v okviru projekta S3-4AlpClusters.

Državni sekretar Franc Matjaž Zupančič je uvodoma poudaril, da je izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki jo je Evropska komisija označila kot premer dobre prakse, prioriteta Vlade RS »Z opredelitvijo prioritet s fokusnimi področji in tehnologijami, ki jih objavljamo danes, omogočamo osredotočanje razvojnih vlaganj«.

Prioritete so bile opredeljene v sozvočju med gospodarstvom, institucijami znanja in državo, za njihovo realizacijo pa je ključno, da ne gre le za črke na papirju, ampak da so prioritete S4 tudi institucionalno podprte: a.) s koordinacijo 13 državnih sekretarjev z mandatom Vlade RS in svežnjem ukrepov na državni ravni, ki je vezan na akcijske načrte; b.) z mehanizmom nadaljnjega povezovanja preko Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev in njim komplementarnih Kompetenčnih centrov za razvoj kadrov, c.) znanjem s strani inštitutov, univerz in podjetij ter d.) z zasebnim naložbenim potencialom.

Pomen doseganja visokega konsenza, tako med podjetji kot razvojno-raziskovalnimi institucijami, in sodelovanja je izpostavil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti »Izjemno pomembno je, da se je pri tem slišal glas gospodarstva, glas podjetij, tudi manjših, prebojnih podjetij”. Dodal je, da “Prioritete s pripadajočimi fokusnimi področji in tehnologijami ter akcijski načrti niso zacementirani, ampak se prilagajajo na spremembe v okolju«.

Gospodarsko ministrstvo bo za področja S4 do konca finančne perspektive 2014–2020 namenilo okoli 290 milijonov evrov, od tega bo za 88 milijonov evrov povratnih virov prek finančnih instrumentov, precej pa bo še tudi nepovratnih sredstev. Del tega je tudi konec junija objavljeni razpis za spodbude za raziskovalno-razvojne projekte v višini 74,2 milijona evrov.

Slišan je bil tudi glas raziskovalne sfere, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh. S4 je eden od pomembnih elementov v izgradnji družbe znanja, opredeljene prioritete pa pomemben kažipot, kam naj se usmerijo raziskave. 

Izvršni direktor GZS je podaril, da je v igri veliko razvojnega denarja »Pomembno je, kako ga bomo investirali, da bomo iz njega dobili čim več«. 

S4 zasleduje logiko nišne usmerjenosti v srednje in visoko tehnološke, kjer je to smiselno tudi integrirane, rešitve v okviru globalnih verig vrednosti. Poseben poudarek daje prebojnim inovacijam to pa zahteva povezovanje različnih tehnologij in pristopov, z različnih področij in disciplin. Glede na to, da je Slovenija eno bolj diverzificiranih gospodarstev v OECD to pomeni, da bistveno specializacije ni v samem številu področij, pač pa v povezovanju deležnikov okrog specifičnih niš in skupnih razvojnih projektov. Povezovanje pri tem pomeni povečevanje skupnih vlaganj. Eden od projektov, ki so že rezultat tovrstnega sodelovanja, je pobuda Edison za razvijanje rešitev za zeleno mobilnost, ki združuje 41 podjetij.

Vir informacije

20170714_09390320170714_10073420170714_10105920170714_10195120170714_102700                                                                        Slika 1_14.7.201720170714_130617