Pogled v prihodnost financiranja raziskav in inovacij v EU

Resursi za inovacijske produkte in storitve po 2020.

datum: 09.11.2017

kategorija: novice

Slika_tek

Medtem, ko je črpanje evropskih sredstev namenjenih raziskavam, inovacijam in razvoju v polnem teku in Evropska komisija in države članice EU tudi v okviru programov kohezijske politike in Horizona 2020 pravkar objavljajo in najavljajo serijo novih razpisov, se hkrati v Bruslju intenzivno že pripravljajo novi predlogi in podlage za oblikovanje pogajalskih izhodišč za dodeljevanje sredstev proračuna EU v okviru nove finančne perspektive po letu 2020.

V okviru evropskega komisarjata na področju raziskav, znanosti in inovacij je skupina visokih ekspertov pripravila vizijo in strateška priporočila imenovano “Lab-Fab-App - investiranje v evropsko prihodnost, ki jo želimo”. Glavno sporočilo poročila je, da je potrebno v EU najmanj podvojiti sredstva za raziskave in razvoj po letu 2020 oziroma v sedemletnem obdobju zagotoviti sredstva v obsegu najmanj 120 miljard evrov. Poročilo ugotavlja, da je med glavimi razlogi da Evropa zaostaja v gospodarski rasti deficit pri inovacijah. Evropa ne kapitalizira v zadostni meri znanja, ki obstaja. Uspešnost Evrope prihodnosti pa temelji prav na ustvarjanju in pretvorbi znanja v inovacije. Medtem, ko je Evropa še vedno znanstvena supersila, kjer 7 % svetovnega prebivalstva proizvede okrog 30 % svetovnih publikacij in 24 % globalnega bruto domačega proizvoda pa na drugi strani močno zaostaja za njenimi trovinskimi partnerji pri inovacijah.

V Evropi se porabi manj kot polovico sredstev, ki jih podjetja namenjajo za raziskave in razvoj kot delež v bruto domačem proizvodu v primerjavi z Južno Korejo. Delež dodane vrednosti v visokotehonloški proizvodnji je polovico manjši od povprečja v Južni Koreji. Evropa ima trikrat manj patentnih prijav kot Japonska. Delež razpoložljivih sredstev tveganega kapitala je vsaj petkrat manjši od tistih v ZDA in posledično je tudi delež hitro rastočih podjetij petkrat manjši. Evropa zaostaja tudi na področju investiranja v neopredmetena sredstva, kjer je delež 40 % v primerjavi s 60 % deležem v ZDA.

Zato je visoka skupina svetovalcev za Evropsko komisijo pripravila 11 priporočil z jasnim sporočilom politiki v EU in država, članicam, da je treba bistveno več vlagati v raziskave, razvoj in inovacije za ohranitev globalne konkurenčnosti. Poleg priporočil za podvojitev sredstev za raziskave in razvoj je potrebno dati po mnenju skupine večjo podpro vzpostavljanju inovacijskih ekosistemov, več investirati v ideje z velikim in hitrim potencialom rasti (t.i. “scale up”) preko Evropskega sveta za inovacije, modernizirati usposabljanje v kreativnost in inovativnost, bodoči programi izobraževanja in usposabljanja naj bi bili bolj usmerjeni k namenom in učinkom, potrebna je večja mobilizacija raziskovalcev in inovatorjev za reševanje globalnih izzivov.

Glede na velik interes za sredstva iz programa Horizon 2020, kjer se lahko sedaj financira samo vsak četrti projekt naj bi program v obdobju po 2020 zagotovil delež uspešnosti prijav med 15 % in 20 % in za vsaj 30 % kakovostnih projektov naj bi bil zagotovljen delež sofinciranja iz novih programov ne le iz evropskih sredstev, ampak tudi s povečanim deležem sredstev za raziskave in razvoj držav članic in podjetij,  s čimer bi se zmanjšal tudi dosedanji zaostanek za ciljnim 3 % deležem financiranja raziskav in razvoja v Evropski uniji, ki ga je postavila že Lizbonska strategija leta 2000. Pot do tega cilja pa je odvisna nenazadnje tudi od ambicij podjetij, raziskovalnih institucij, univerz in nacionalnih inovacijskih in raziskovalnih ter znanstvenih politik, pri čemer se vsi deležniki v Evropi zavedajo tudi nujnosti transformacijske moči odprte znanosti, ki omogoča kroženje znanja, potencialov odprtih inovacij za hitro in bolj uravnoteženo rast in prehod v ekonomijo znanja.

Poleg zavedanja o potrebnosti večjega vlaganja na področju inovacij, raziskav in razvoja pa bo potrebno te ambicije tudi znati izpogajati v odnosu do drugih javnih politik z enako ambicioznimi cilji tako na ravni države kot EU, kot sta to na primer zdravstva, kjer se Evropa sooča z izzivom staranja populacije ali okolja z izzivom obvladovanja klimatskih sprememb. Več napora, hitrejši tek in boljše dohajanje globalnih akterjev bo potrebno vložiti v Evropo prihodnosti, kjer se razvoj industrije in družbe razvija z eksponencialno hitrostjo.