"Želimo ustvariti dolino nove generacije, takšno, v kateri bi se lahko znanstvenik sredi noči zbudil in svojo idejo preskusil v laboratoriju."

V središču: intervju z Zoranom Jankovićem, županom Mestne občine Ljubljana

datum: 07.02.2018

kategorija: novice

Slika intervju_Janković

Zoran Janković je župan Mestne občine Ljubljana že 12. leto. V tem času je naša prestolnica prejela številne mednarodne nagrade. Verjetno najbolj odmevna, pravi oskar, je bila podelitev naziva Zelene prestolnice Evrope 2016 za dosežke v trajnostnem razvoju. Z Zoranom Jankovićem smo se pogovarjali o tem, kako težko je bilo dvigniti prepoznavnost Ljubljane in jo postaviti na svetovni zemljevid najlepših prestolnic. Razkril nam je, kakšna je njegova vizija prihodnosti in kako razmišlja o voditeljstvu. Zanimalo nas je tudi, kakšni so njegovi načrti na področju lažjega in bolj učinkovitega povezovanja gospodarstva in znanosti ter predvsem kakšen tehnološki park namerava postaviti v Stanežičah. "Želimo ustvariti dolino nove generacije, takšno, v kateri bi se lahko znanstvenih sredi noči zbudil in svojo idejo preskusil v laboratoriju," odgovarja.

Teče že 12. leto vašega županovanja, izpeljali ste prek 1.700 projektov ter ob tem nedavno dejali: "Županska operativna funkcija je tista, ki mojemu značaju zelo ustreza." Zakaj?

Če smo natančni, izpeljali smo 1.927 projektov. Županska funkcija mi ustreza, saj najbolje odseva moj značaj. Rezultati dela so konkretni, se vidijo, največ koristi od tega pa imajo naše meščanke in meščani. Ne zadostuje, če smo samo 'prijazni'. Naj razložim s primerom. Če mamica ne dobi mesta za svojega otroka v vrtcu, ji ne morem odvrniti, da naj pač malo potrpi, saj bo vpis mogoč čez deset let. To ne zadostuje. Potrebno je konkretno ukrepati, ustvariti nova mesta, kar smo tudi naredili. Trenutno imamo v vrtce vpisanih 13.500 otrok, kar je 92 % vseh vrtčevskih otrok v Ljubljani in beležimo največji odstotek vpisanih otrok v Sloveniji. To nas umešča v sam vrh Evrope.

Drugi primer: to nedeljo sem bil na gradbišču vrtca v Kašlju - meni namreč ne zadostuje samo poročilo, o tem, da dela napredujejo. Na lastne oči se želim prepričati, kaj se dela in kako. Bil sem zadovoljen, zato sem delovodjo pohvalil. Prepričan sem, da bo to eden lepših vrtcev v Evropi. Pa še nekaj je: če oni delajo v nedeljo, je prav, da tudi jaz.

Župan mora biti operativec, to je moje stališče. Zato v protokolu pretirano ne uživam, še manj v praznih pogovorih. Rad se pogovarjam o konkretnih rešitvah, ki bodo prinesle nekaj dobrega za naše mesto.

V tem času je naša prestolnica prejela številne mednarodne nagrade. Verjetno najbolj odmevna je bil naziv Zelene prestolnice Evrope 2016 za dosežke v trajnostnem razvoju. Kako težko je bilo dvigniti prepoznavnost Ljubljane?

To je bil zelo velik izziv. Na mednarodnih konferencah in srečanjih županov pred desetimi leti je bil pogosto prvi odziv: >>Aha, torej ste iz Slovaške? Ne? Iz Slavonije?<<. Težava je bila tudi, da smo morali pojasnjevati, da pri nas ni vojno območjo in da vojne v Bosni ni več.

Veliko se je spremenilo, ko je mesto podžupanje, ki med drugim skrbi za mednarodno sodelovanje in krepitev mestne blagovne znamke, zasedla naša nekdanja vodja Odseka za odnose z javnostmi Tjaša Ficko. Ona je tudi v največji meri zaslužna za pridobljen naslov Zelena prestolnica Evrope, kar je največja nagrada, ki jo mesto lahko prejme.

Številne dobre prakse, kot je denimo zaprtje mestnega središča za motorni promet, predstavljamo Evropi in svetu. Marsikateri župan me vpraša, kako nam je to uspelo, kako smo si 'upali'. Vedno jim svetujem, da je treba velike spremembe izvesti v prvem letu prvega mandata županovanja. Ni vedno enostavno, ampak je potrebno imeti pogum in začrtano z izvrstno ekipo sodelavcev tudi izpeljati. Ljubljana ima oboje.

Pridobljene nagrade so nam prihranile ogromno denarja. Lahko si predstavljate, koliko letal bi morali napolniti s katalogi o Ljubljani, da bi privabili turiste - to bi nas stalo 30 - 35 mio evrov, trajalo bi 5 - 6 let. Naše nagrade pa so ta učinek dosegle brezplačno in to v enem letu! Prispevajo k pozitivni razpoznavnosti.

Deset let nazaj sem govoril, da bi bil vesel, če bi bila Ljubljana mešanica Dunaja (reda) in Barcelone (spontanosti), danes pravim, da je Ljubljana Ljubljana - avtentična, posebna in zame najlepše mesto na svetu. Verjamem, da smo Ljubljani vrnili optimizem!

Primer: s švedsko Ikeo smo se že pred 9 leti začeli pogovarjati, da pri nas odprejo svojo trgovino. Prvi odziv z njihove strani ni bil preveč spodbuden, sedaj pa vemo, da bodo kmalu pri nas odprli svoja vrata. Odločili so se potem, ko smo postali Zelena prestolnica Evrope.

Glavno mesto odseva dušo države. Če bi povprašali naključno izbrane ljudi, katere so prve asociacije, ko zaslišijo besedo  >>Ljubljana<<, kakšne odgovore bi si želeli?

Da je najlepše mesto.

Pri tem seveda ključno vlogo odigrajo prijazni in gostoljubni prebivalci. Otvoritveni dogodek Zelene prestolnice Evrope 2016 smo vrhunsko izpeljali, prav tako mednarodno konferenco Eurocities o krožnem gospodarstvu novembra lani. Slednja je bila pred kratkim okronana za najboljši dogodek leta 2017. Vsi tisti, ki bodo za nami organizirali dogodke, ne bodo imeli lahkega dela. Nekateri so preveč formalni in togi, a premalo ljubeznivi, drugi morda preveč razpuščeni. Vendar je potrebno najti sinergijo, pravo mero obojega in v tem je prednost našega naroda. Smo dobro izobraženi, imamo odličen odnos do dela, znamo pa se tudi zabavati in biti dobri gostitelji. Presežemo pričakovanja vsakogar, ki pride k nam.

Kakovost življenja v našem mestu je izredno visoka, naša filozofija temelji na sobivanju različnosti in medsebojnem spoštovanju. V starem mestnem središču smo imeli decembra milijon obiskovalcev, pa niti enega incidenta. In to že tretje leto zapored.

Kako razumete voditeljstvo?

Vodja se rodi. Dober vodja mora imeti jasno vizijo in strategijo, predvsem pa mora biti sposoben svoje cilje tudi izpeljati. Da bi to dosegel, si mora izbrati pravo ekipo, svoje sodelavce pa mora spoštovati in jih tudi ščititi. Biti mora pravičen. Nikdar ne sme koga osebno žaliti. Verjamem, da moraš imeti človeka rad, iskati tisto dobro v njem. 

Pri meni je pogosto tako, da od tistih sodelavcev, ki so mi osebnostno bližje, tudi več zahtevam. Vedo pa še nekaj, kar je zelo pomembno, da so varni in da se jim ne bo nič zgodilo - preprosto zato, ker delajo dobro. Na splošno pa menim, da ni dveh enakih vodij.

V času, ko sem vodil Mercator, sem dejal, da je na prvem mestu kupec, ki je kralj, na drugem je sodelavec, na tretjem so delničarji. Če bosta prva dva zadovoljna, bo tudi tretji. V mestu je podobno, le da je naš 'kupec' naš meščan. Mi, kot zaposleni, pa moramo biti njegov najboljši servis.

Ali mladim manjka vzgledov?

Pravi mladi imajo prave vzore. 

Osebno sicer mladih nikdar ne podučujem, ne ukazujem jim, kaj in kako naj nekaj storijo. Vedno govorim le o svoji poti.

Ko sem šel v službo v Mercator, sem imel en sam pogoj, in sicer, da srečam takratnega direktorja Mirana Goslarja. Spomnim se ankete, ki jo je opravljala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani v času, ko sem bil predsednik uprave Mercatorja. Leta 1997 so študentje na vprašanje, kam želijo v službo, odgovarjali v javno upravo in na borzo. Leta 2000 je bil najbolj pogost odgovor - v Mercator. Ko sem na Ekonomski fakulteti predaval o svoji viziji razvoja Mercatorja, se je gnetlo študentov, še na tleh so sedeli... In ko smo koga izmed njih tudi nameravali zaposliti, sem ga vprašal, kdaj me bo zamenjal.

Tovrstne ambicije morajo biti prisotne, seveda pa tudi realne in zdrave. Za takšne cilje je treba trdo delati in dokazati, da si boljši od drugih. Prav tako na zalečetku dve vprašanji pri meni nista dovoljeni.

Kateri sta to?

Kakšna bo plača in koliko prostega časa bo imel. Kar se tiče napredovanja, pa menim, da mora vodja opaziti talente.

Če preusmeriva pogovor iz individualnega na kolektivno: v čem je Slovenija najboljša in kaj ji manjka, ko govorimo o inovativni prebojnosti?

Naši športniki, kulturniki in znanstveniki so odlični in o njihovih svetovnih dosežkih je treba več govoriti in pisati, tudi v medijih. Na splošno ima Slovenija izjemne fakultete, institute in inovativna podjetja, manjka pa več povezav med njimi. Tu bi morali biti bolj odločni.

V Stanežičah si želimo ustvariti tehnološki park, dolino nove generacije. Želimo si, da bi bilo vse na enem mestu: stanovanja, laboratoriji, šole, vrtci, trgovine, tudi tovarne, a ne težke industrije. Predstavljam si, da bi se lahko znanstvenik sredi noči zbudil in svojo idejo preskusil v laboratoriju. Zemljišče je zadosti veliko, da to lahko tudi uresničimo. Tja si želimo privabiti čim več uglednih imen - podjetij in fakultet. Želel sem si, da v Ljubljano pride uspešno podjetje Kolektor, na kar se je gospod Stojan Petrič odločil, da bo razvojni oddelek selil iz Idrije v Ljubljano. Tudi GEN-I se je nad idejo navdušil. Želimo pa si privabiti še kakšno zveneče ime iz tujine, ki bi pri nas postavilo svoj center za ta del Evrope. Denimo Google.

Kako razmišljate o prihodnosti?

Svet se sooča z več problemi. Dandanes imamo države in magnatorje, ki si denimo že rezervirajo polete na Mars. Moj razmislek je, ali ne bi bilo bolje, da bi denar, ki ga namenjajo v te namene, raje porabili za to, da bi puščavo Saharo spremenili v njivo? Skrbijo me tudi vojne. Predsedniku Evropske komisije Jean-Claude Junckerju sem osebno predlagal, naj NATU odvzamejo polovico sredstev in denar, ki ga vlaga v orožje, in ga raje nameni v gradnjo novih mest in tovarn v Siriji. Tretji vir problemov je naš odnos do narave.

Če bomo hoteli preživeti, se bomo morali spremeniti, in sicer tako, da bomo socialni kapital, torej človeka, postavili na prvo mesto, prav tako tudi naravo. Nepredstavljivo je, da podjetja, kjer delajo otroci za en dolar na dan, na podlagi tega kujejo dobiček. To je nedopustno.

Pogrešam prave svetovne liderje - torej takšne, ki bi tisto, kar obljubijo, tudi storili in zagotovili svetovni mir. Če bi se ključni svetovni liderji, kot so denimo kitajski predsednik Xi Jinping, predsednik Ruske federacije Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel, ameriški predsednik Donald Trump - dogovorili v pravo smer, boj proti klimatskim spremembam - bi bila svetla prihodnost manj vprašljiva. Potrebno je poskrbeti za planet, da bo ostal ohranjen tudi za naše zanamce. To pomeni, da je potrebno spoštovati naravo in živeti po trajnostnih načelih zelene prestolnice.

Putin vas je nedavno odlikoval za prispevek h krepitvi slovensko - ruskih odnosov.

To je more 24. priznanje, na katerega sem izjemno ponosen in osebno mi pomeni največ od vseh. Putin je močan karakter, je odličen poznavalec gospodarstva in ima smisel za humor. Rusiji je vrnil ponos.

Kakšna je vaša vizija?

Lahko bi bili razvojni laboratorij za Evropo. Kot država smo za to idealni - nikomur ne predstavljamo nevarnosti, ne nastopamo s pozicije moči, dobro smo izobraženi, imamo dober odnos do dela. A hkrati smo čutni.

 

Intervju: Tonja Blatnik, iUFC