»Kar je danes najboljše, že jutri ne bo več dovolj dobro.«

V središču: intervju z Zvonetom Bogdanovskim, predsednikom uprave Leka in predsednikom Novartisa v Sloveniji.

datum: 07.03.2018

kategorija: novice

Slika_Zvone Bogdanovski

"Sistematičen, pragmatičen, odloč/il/en", so besede, s katerimi se opiše Zvone Bogdanovski, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji. Na vrh Leka se je zavihtel lani avgusta, vendar pa je podjetju, ki je "zvezda stalnica" med privlačnimi zaposlovalci, zvest že od začetka svoje poklicne poti. Bogdanovski prisega na sodelovanje, interdisciplinarno povezovanje in odprte inovacije. "Vsega specialističnega znanja ne moreš posedovati znotraj hiše, zato se moraš povezovati z zunanjimi strokovnjaki," meni in dodaja, "naši dosežki so zato plod sodelovanja širše slovenske znanosti." V intervjuju za SIS EGIZ se je dotaknil tudi prihodnosti farmacije. Zanimalo nas je, kako se bodo spreminjale potrebe po zdravilih, ozirajoč se na staranje prebivalstva in sodoben način življenja. Bogdanovski odgovarja, da bo, vsej informatizaciji in digitalizaciji navkljub, skrb za zdravje kakovostna toliko, kot bomo sposobni in voljni k temu prispevati ljudje s svojim znanjem in človečnostjo.

Teorije voditeljstva trdijo, da je idealni kandidat za vodjo "insider, s perspektivo ousiderja". Bi se strinjali? Temu namreč ustreza tudi vaša karierna pot, ki se je pričela v Leku - bili ste raziskovalec, analitik, razvojni tehnolog, direktor poslovnega centra...

Res je, takoj po zaključku študija na Farmacevtski fakulteti Univerze v Ljubljani sem svojo poslovno pot začel v Leku kot raziskovalec, analitik in razvojni tehnolog, nato pa večino izkušenj pridobil z vodenjem trženja in prodaje farmacevtskih izdelkov tako v Sloveniji kot tudi v tujini. S sodelavci smo razvijali mednarodno prodajno mrežo, ki še danes predstavlja temelj razvoja poslovanja Sandoza, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi ter Skupnosti neodvisnih držav.

Avgusta lani ste prevzeli mesto predsednika uprave. Čestitke! Kakšna je vaša dolgoročna vizija in katere ukrepe ste izvedli takoj po imenovanju?

Imenovanje za vodenje uprave Leka sprejemam kot nov pomemben izziv na moji poslovni poti in kot zaupanje v moje dosedanje delo. V vodenje dobivam izjemno uspešno družbo, ki deluje odgovorno do bolnikov, zaposlenih in širše družbe. Verjamem, da bom z dosedanjimi izkušnjami in znanjem nadaljeval začrtano pot in tudi v prihodnje vodil družbo po poti uspeha.

Zaposleni so tisti, ki me osebno motivirajo, s pogledom naprej, z razvojnimi projekti, ki se odvijajo danes in se bodo tudi v prihodnje.

Kako skrbite za svojo kondicijo? Kaj vas sprošča?

Ko sem bil mlajši, sem se ukvarjal z gimnastiko in sodeloval pri vzgoji gimnastičnega podmladka. Kasneje so me prevzele kolektivne igre z žogo, še najraje sem igral odbojko. Danes pa, kolikor mi čas dopušča, se podam na daljše sprehode v naravi. Poleg tega tudi rad berem.

Nedavna raziskava "Privlačnost znamke delodajalca", s katero sta družbi Competo in Starkom merili privlačnost 100 največjih slovenskih delodajalcev, je Lek umestila na drugo mesto. S čim utemeljujete tako visoko umestitev? Kakšne so ključne lastnosti Leka kot delodajalca in kakšen je tipičen "lekovec"?

Temelj uspeha družbe so zaposleni, ki zmorejo in želijo prispevati k nenehnemu razvoju in rasti v stroki in poslu, s svojim znanjem in ustvarjalnostjo. V Leku se zavedamo izjemnega pomena novih znanj in inovacij, kar se zrcali tako v vloženih virih kot tudi v doseženih rezultatih. Novartis je v zadnjih petnajstih letih v Sloveniji namenil za raziskave in razvoj povprečno dobrih 10 % svojih prihodkov.

Ob koncu leta 2017 je bilo v Leku več kot 3880 redno zaposlenih; 47 odstotkov jih je imelo visokošolsko izobrazbo, od tega jih je bilo več kot 480 magistrov in doktorjev znanosti. V zadnjih šestih letih je družba v Sloveniji zaposlila več kot 1800 sodelavcev. Lek je v letu 2017 nadaljeval inovativne kadrovske prakse, med katere sodita Regijski BioCamp, ki je bil lani izveden že sedmič zapored, in Novartisov karierni zajtrk. Slednjega je družba lani pripravila drugič in predstavlja uspešno inovativno kadrovsko spodbudo za vračanje slovenskih strokovnjakov, ki so na delu ali študiju v tujini, v slovensko okolje. Kar precej teh mladih strokovnjakov z obeh dogodkov smo pri nas tudi že zaposlili.

Naš način delovanja je interdisciplinarno povezovanje v domačem in mednarodnem okolju, sodelovanje s fakultetami, poslovnimi partnerji, kariernimi centri in regulatorji. Zavedamo se, da danes ne moreš vsega specialističnega znanja posedovati znotraj hiše, moraš se povezovati z zunanjimi strokovnjaki, ki jih moraš znati prepoznati. Tu se srečamo s t.i. področjem open innovation, kar pomeni, da ustvarjamo mešane raziskovalne skupine, sestavljene iz naših strokovnjakov in strokovnjakov s fakultet in inštitutov, in skupaj razvijamo nova znanja. S fakultetami sodelujemo na več projektih, naši strokovnjaki tudi mentorirajo mlade, kadar oni ustvarjajo svoja diplomska, magistrska, doktorska dela, občasno tudi predavajo študentom. S profesorji na fakultetah sodelujemo pri nenehnem posodabljanju študijskih programov.

Vse to in še veliko drugega je Lek in smo lekovci, ki smo uspešni, ustvarjalni in sodelovalni.

Postati in ostati prva izbira za najbolj perspektivne in talentirane kadre sta želja in cilj čedalje več podjetij, pri čemer je farmacija v Sloveniji že "tradicionalno" prva izbira. Čemu pripisujete tolikšno privlačnost in ugled vaše panoge? Je podobno tudi v tujini?

Farmacevtska panoga je kompleksna, tehnološko visoko zahtevna in regulirana, zanjo so značilna intenzivna vlaganja v raziskave in razvoj, ki je izredno drag in dolgotrajen. Ne vsa, a uspešna zdravila te vložke povrnejo v presežku. Panoga je po strokovnih in finančnih kazalnikih uspešna in privlačna, a uspeh ne pride brez pravih idej, trdega dela in vedno novega znanja. Danes najboljše jutri ne bo več dovolj dobro. Tega se zavedamo in gradimo na odličnosti znanj, tehnologij in organizacijske kulture.

Lek se uspešno spopada še z enim problemom slovenskega trdega dela, in sicer z begom možganov. Koliko let prirejate t.i. Bio karierne zajtrke, katerih cilj je pripeljati domov vrhunske strokovnjake in kakšni so rezultati?

Karierni zajtrk smo letos organizirali tretjič zapored. Vsako leto sprejmemo skoraj 100 slovenskih študentov in strokovnjakov, ki študirajo ali delajo v tujini. V pogovoru z Lekovimi strokovnjaki in vodji spoznajo zaposlitvene možnosti. Približno tretjina jih po dogodku prihaja na dodatne pogovore o možnostih sodelovanja, približno vsakega desetega pa redno zaposlimo. Zdi se nam nadvse pomembno pokazati, da so strokovnjaki doma več kot dobrodošli in da jim lahko ponudimo vrhunske pogoje za nadaljnjo strokovno in osebno rast.

Lek utrjuje položaj vodilnega Sandozovega razvojnega centra. Koliko razvojnih projektov v skupini Sandoz prihaja iz Slovenije? Koliko novih izdelkov razvijete na leto?

Smo vodilni razvojni center Sandoza, pri nas se razvije več kot četrtina vseh Sandozovih razvojnih projektov, gre za tehnološko zahtevne projekte.

Dinamika razvojnih dejavnosti ostaja visoka: v letu 2017 smo v razvojnem centru Slovenija dokončali razvoj in vložili 17 dosjejev za zdravila na trgih ZDA, Evropske unije, Rusije, Kanade, Avstralije, Mehike in Kitajske ter tri dosjeje za zdravilne učinkovine na zahtevnih trgih ZDA in Kanade. Sandoz je na trge ZDA, Evropske unije, Kanade, Mehike, Japonske, Avstralije in Brazilije uspešno lansiral 18 zdravil, razvitih v Razvojnem centru Slovenija. Med njimi po pomembnosti izstopata zdravili za zdravljenje metaboličnih in kardiovaskularnih bolezni. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je sprejela v pregled in potrdila t. i. first to file status za šest dosjejev zdravil za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, HIV/AIDS in onkoloških zdravil

Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je skupini Sandoz odobrila biološko zdravilo. Kaj to pomeni za Lek in kaj za bolnike z vidika dostopnosti zdravljenja?

Res je, Sandoz je pionir in vodilna družba na področju podobnih bioloških zdravil in tako smo kot prvi pridobili dovoljenje za promet pri Ameriški Agenciji za hrano in zdravila (FDA) in lansirali prvo podobno biološko zdravilo na ameriškem trgu. S tem izkazujemo svojo zavezo zagotoviti visoko kakovostna podobna biološka zdravila bolnikom in zdravstvenim delavcem po vsem svetu. Bolnikom, zdravnikom in plačnikom nudimo visokokakovostno, cenovno ugodnejšo različico tega pomembnega onkološkega zdravila v ZDA.

Čeprav biološka zdravila pomembno vplivajo na način zdravljenja bolezni, so njihova cena in stroški sofinanciranja breme za mnoge bolnike in zdravstvene proračune nasploh. Podobna biološka zdravila lahko pomagajo izpolniti neizpolnjene potrebe z zagotavljanjem razširjenih možnosti, večjo dostopnostjo in povečanim dostopom bolnikov do zdravil, ki rešujejo življenja.

Kakšna je sicer vloga Leka v Novartisovi skupini in kakšni so vaši načrti, ambicije?

Lek je eden ključnih stebrov Sandoza in Novartisa. Je njen vodilni globalni razvojni center za tehnološko zahtevne izdelke in tehnologije, eden ključnih globalnih proizvodnih centrov za učinkovine in zdravila, kompetenčni center Sandoza pri razvoju in proizvodnji biofarmacevtskih učinkovin in izdelkov, center oskrbe za trge Srednje in Vzhodne Evrope, Jugovzhodne Evrope in SND ter trži in prodaja Sandozove izdelke v Sloveniji.

Ohranjamo visoko raven naložb. V letu 2017 je Novartis za naložbe v Sloveniji namenil skoraj 170 milijonov evrov, od leta 2003 je tako v Sloveniji vložil za več kot 2 milijardi evrov sredstev. Od tega bila več kot 1,1 milijarde evrov namenjena naložbam v razvoju, drugo pa posodabljanju in širitvi proizvodnih kapacitet. Naložbe se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu.

Naložbe Leku omogočajo vstop na vedno nova  strateška področja, tako smo leta 2016 v Mengšu odprli prvi objekt za proizvodnjo učinkovine za inovativna zdravila. V Biofarmacevtiki Mengeš pa smo z odprtjem specializiranega laboratorija začeli razvijati tudi končne biofarmacevtske izdelke.

V letu 2017 smo na Prevaljah položili temeljni kamen za novo tovarno za proizvodnjo širokospektralnega antibiotika Amoksiklav, ki je eno najpomembnejših Lekovih zdravil ter najbolj prodajano Sandozovo zdravilo. Celotna vrednost naložbe bo znašala 105 milijonov evrov in bo ustvarila predvidoma okoli 140 novih delovnih mest do njenega zaključka v 2020.

Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?

Znanje, sodelovanje in povezovanje so v današnjem kompleksnem in hitro se spreminjajočem svetu nujen pogoj za uspešno poslovanje. V tej luči pozdravljamo poslanstvo Slovenskega inovacijskega stičišča SIS EGIZ, ki je povezovalec in katalizator sodelovanj med različnimi deležniki v našem in mednarodnem prostoru. Pri tem je zagotovo bistveno, da smo osredotočeni na tista področja, ki nam dolgoročno omogočajo razvoj in gospodarsko rast.

Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako to?

Verjetno smo vendarle še premalo povezani, pogosto tudi nezdravo tekmujemo med seboj. Prav tako pa toga delovna in davčna zakonodaja ne ustvarjata najbolj prijaznega družbenega okolja niti delodajalcem niti mladim talentom.

Kako Lek sodeluje z ostalimi sferami, zlasti na področju inovacij? Pred kratkim ste denimo prejeli priznanje za dolgoletno sodelovanje z UL Biotehniško fakulteto ob njihovi 70-letnici - na področju raziskovalnega in strokovnega dela.

V Leku smo zelo tesno vpeti v slovenski znanstveno - raziskovalni prostor na različnih področjih. Zato so naši dosežki plod sodelovanja širše slovenske znanosti. Podjetja in raziskovalne ustanove smo naravni partnerji v razvoju znanosti, bazičnih znanj in aplikativnih rešitev, ki ustvarjajo gospodarski napredek in zagotavljajo trajno rast družbene blaginje.

Veliko sodelujemo s Fakulteto za farmacijo, Kemijskim inštitutom, Nacionalnim inštitutom za biologijo, Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinsko fakulteto, Fakulteto za matematiko in fiziko, Fakulteto za strojništvo, Biotehniško fakulteto, Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za računalništvo in informatiko in drugimi.

Kakšni so trendi v farmaciji po svetu in kakšne so vaše napovedi za prihodnost? Prebivalstvo se stara, pričakovana življenjska doba se daljša, ali bodo glede na to potrebe po zdravilih večje, drugačne?

Zagotovo spremembe v demografski sliki družbe s seboj prinašajo znatne spremembe v potrebah po zdravilih. S staranjem prebivalstva smo že sedaj priča porastu kroničnih in degenerativnih obolenj. Naraščajo kardiovaskularna, presnovna in maligna obolenja ter bolezni imunskega in živčnega sistema. Sočasno pa razvoj znanosti in visokih tehnologij mogoča vse uspešnejše vzročne terapije, ki spreminjajo smrtonosne bolezni v kronične, izboljšujejo kvaliteto in dolžino življenja pacientov.

V terapevtskem smislu lahko pričakujemo vse več personallizirane medicine in nosljivih pametnih pripomočkov, ki bodo neprestano merili določene vitalne funkcije in jih tudi komunicirali z zdravnikom. Na tehnološkem segmentu se že danes uveljavljajo kontinuirani procesi, z vgrajeno kakovostjo, v prihodnje pa se bodo še stopnjevali avtomatizacija, robotizacija in pametna raba podatkov.

 

Intervju: Tonja Blatnik, iUFC - Institute for Universal Future Communications