"Hitrejši gospodarski razvoj vsem omogoča večjo kakovost življenja."

V središču: intervju z mag. Sonjo Šmuc, generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije

datum: 04.04.2018

kategorija: novice

Sonja Šmuc

Nova generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sonja Šmuc verjame, da je treba v viziji GZS prav posebej poudariti noto povezovalnosti in sodelovanja, zlasti na področju socialnega dialoga. "Da mislimo s tem resno," pravi, "smo partnerji že pokazali s skupnim nastopom z Zvezo Svobodnih Sindikatov Slovenije, ko smo se skupaj zavzeli za boljšo ureditev regresa in nagrade za poslovno uspešnost."

Glede na to, da je za SIS EGIZ še posebej aktualna tematika pametne specializacije in SRIP-ov, pa nas je zanimalo zlasti, kako Šmuceva ocenjuje strateška razvojno - inovacijska partnerstva. Prepričana je, da lahko s povezovanjem najbolj propulzivnega izvozno usmerjenega dela gospodarstva ter institucij znanja upravičeno pričakujemo razvojni preboj. Pri tem pa Šmuceva poudarja, da so tiste družbe, ki so bolj tolerantne do raznolikosti, tudi bolj odprte, inovativnejše in bogatejše. Delujejo kot magnet za ustvarjalne ljudi, kar pomeni, da se odprta mesta in države krepijo s človeškim kapitalom, konservativna pa ga izgubljajo," še svari.

Ko ste oktobra lani prevzeli funkcijo generalne direktorice GZS ste dejali, da mora "GZS postati to, kar pred njo piše - dom gospodarstva". Ali to v preteklosti ni bil? Kako nameravate to doseči?

Vizija GZS je vedno bila biti največja, najmočnejša in najvplivnejša organizacija gospodarstva v Sloveniji, kar tudi je. Sedaj smo temu dodali še dimenzijo po povezovalnosti in sodelovanja. Gospodarsko zbornico Slovenije vidim kot krovno, povezovalno, konstruktivno gospodarsko organizacijo, ki učinkovito zastopa najboljše V gospodarstvu in najboljše ZA gospodarstvo.

Želimo biti cenjen in iskan partner pri oblikovanju ekonomske politike, saj je znanje, ki je zbrano na GZS, neprecenljivo. Po drugi strani želimo do članov razviti tako visoko stopnjo podpore, da bomo prvi, na kogar pomislijo, ko se znajdejo pred težavo, ki je ne morejo razrešiti sami. Vse to je že del naše strukture in filozofije, saj je GZS grajena mrežno in temelji na tipalkah, ki so v neposrednem stiku z dnevnim življenjem slovenskega gospodarstva, zato prve zaznavajo potrebe in zahteve članstva. To so naši "deli" na terenu - območne in regionalne zbornice ter panožna združenja in zbornice.

To bomo dosegli tako, da bomo proaktivno iskali in spravljali v življenje rešitve, ki olajšujejo delo podjetjem. Bodisi da gre za vprašanje kadrovske vrzeli, digitalne preobrazbe, prodora na tuje trge, podpore inovativnosti ali lajšanja davčnega primeža, če naštejemo le nekaj primerov.

Katere ukrepe ste izvedli v prvih šestih mesecih vašega vodenja in kakšni so vaši načrti, ambicije za prihodnost?

V prvi vrsti bi izpostavila Razvojno partnerstvo treh generacij 2018 - 25. Na Vrhu slovenskega gospodarstva 2017 smo s to tematiko odprli novo razpravo, ki temelji na viziji razvoja gospodarstva do leta 2025. Ta dokument je eden ključnih prispevkov za razvojno partnerstvo s socialnimi partnerji za obdobje naslednjih 7 let. V tem času mora biti naš cilj, da dodano vrednost na zaposlenega dvignemo s sedanjih 42.000 na preko 60.000 EUR, izvoz pa na 50 milijard EUR v letu 2025, kar pomeni 45 % skok. To je v nacionalnem interesu in samo zaveza gospodarstva ni dovolj. Da bi Slovenija realizirala svoje prednosti je nujno okrepiti socialni dialog. Če je vsem jasno, da je hitrejši gospodarski razvoj podlaga za večjo kakovost življenja prebivalcev Slovenije, potem ne bomo imeli težav niti po ukrepih. V nastavkih za Razvojno partnerstvo 2018 - 25 smo že postavili ključne cilje za tri generacije: mlade do 30. leta starosti, aktivno populacijo in generacijo 55+. V letošnjem letu je Razvojno partnerstvo 2018 - 25 naša ključna naloga in naš ključni izziv.

Da mislimo resno s socialnim dialogom, smo partnerji že pokazali z doslej neobičajnim primerom sodelovanja, kot je bil skupni nastop GZS in ZSSS, ko smo se skupaj zavzeli za boljšo ureditev regresa in nagrade za poslovno uspešnost. Po dolgih letih težkega socialnega dialoga, ki je bil pogosto na nizki ravni, smo našli temo, ki nam je skupna, in jo glasno in jasno prezentirali javnosti in več ministrstvom. Dosegli smo, da je nagrada za poslovno uspešnost razbremenjena plačila dohodnine od višine povprečne plače v Sloveniji. Ocenili smo, da ta razbremenitev pomeni okoli 12 milijonov EUR prihranka za gospodarstvo letno.

Verjame, da bo primerov, ko nas bodo tudi s sindikati povezali skupni interesi, tudi v prihodnje še več. S tako popotnico bomo lažje reševali tudi tiste točke, kjer so stališča bistveno različna, kot so razprave o zdravstveni reformi, podaljševanje delovne aktivnosti starejših delavcev, pa o spremembi davčnega sistema, trga delovne sile in prostorske zakonodaje. Toda naša naloga je, da poiščemo stične točke, določimo robne pogoje in se znotraj tega dogovorimo za najboljše rešitve.

V zadnjem obdobju se aktivno ukvarjamo s posodobitvijo GZS v smeri, da bo še bolj uspešna in učinkovita. Ravno tako želimo spraviti z mize odprta vprašanja med nami in Trgovinsko zbornico Slovenije.

Javnost vas pozna zlasti kot dolgoletno izvršno direktorico Združenja Manager. Na katere dosežke v tem času ste najbolj ponosni?

Predvsem na troje: srčen odnos, ki se je spletel med združenjem in člani, na ugled organizacije, saj so tudi mediji, veleposlaništva in drugi Združenje Manager začeli umeščati med tri najbolj vplivne gospodarske organizacije, ter na to, da je bila moč združenja vedno plemenito uporabljena in nikoli zlorabljena. Tudi ko se je bilo treba posvetiti problemom poslovne etike, smo na novo orali ledino z novim kodeksom etike in aktivacijo častnega razsodišča, ki je zaradi neetičnega delovanja izključilo več članov. Presenetilo me je, da temu zgledu niso sledila druga stanovska združenja, ki so ravno tako imela svoje težave z neetičnim ravnanjem njihovih članov, denimo notarji, zdravniki, odvetniki...

Če pa želite še kakšno številko: število članstva se je povečalo za približno tretjino, proračun združenja se je več kot podvojil, ekipa ravno tako, število aktivnosti pa večkratno povečalo. Bilo mi je v neizmerno veselje in privilegij, da sem lahko delovala v takem okolju. 

Med slovenskimi podjetji jih kar nekaj sodi v sam svetovni vrh, gledano kolektivno pa konkurenčnost slovenskega gospodarstva ni na zavidljivi ravni. Kako lahko k temu pripomore slovenska strategija pametne specializacije? GZS je namreč nosilec več SRIP-ov. Kakšni so rezultati?

Strategija pametne specializacije gradi razvoj na osredotočanju na devet prednostnih področij, na katerih ima slovensko gospodarstvo največ kapacitet in kompetenc. S povezovanjem najbolj propulzivnega izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ne glede na velikost podjetij, ter institucij znanja lahko upravičeno pričakujemo razvojni preboj. V praksi to pomeni, da nastajajo nova razvojna partnerstva s ciljem skupnega razvoja, kamor so poleg podjetij vključene univerze, instituti in druge organizacije s področja razvoja.

SRIP-i postopno vstopajo v drugo fazo. Doslej so pripravili in medsedbojno uskladili akcijske načrte, v katerih so določili ciljna področja, ki imajo glede na svetovne trende, kapacitete in razvojne namere slovenskega gospodarstva največ razvojnih možnosti. Prvi konkretni rezultati se bodo pokazali v številu in kakovosti vlog, ki so jih in jih še bodo partnerstva prijavljala na razpis MIZŠ za razvojne projekte TRL 3 - 6. Temu bo sledil konkreten razvoj. Še bolj konkretni rezultati se bodo ugotavljali ob komercializaciji tega razvoja, to je na TRL 9 ali z drugimi besedami, ko bo znanje pretopljeno v konkretne izdelke in storitve, ki bodo plasirani na trgu.

A že sedaj, ko smo šele na začetku, prihajajo krasne novice kot posledica sodelovanja. V SRIP-u MATPRO so denimo tri jeklarne že skupaj razvile novo orodno jeklo in ojnico, v SRIP-u Mobilnost so razvili stezno brezstično napajanje vozil, za katero so že zainteresirani tudi v tujini, in še bi lahko naštevali.

Prva evalvacija uspešnosti SRIP-ov, ki se bo izvajala v naslednjem letu, bo na podlagi rezultatov do konca leta 2018. Doseganje rezultatov posameznega SRIP-a bo tudi pogoj za prehod v sofinanciranje tretje faze, ki bo trajala do konca leta 2022. Takrat bomo tudi potegnili črto in dejansko ugotovili, ali je Strategija pametne specializacije dala pričakovane rezultate.

"Vaša" tema je tudi ženski management. Kako se na tem področju odreže slovensko gospodarstvo? Kaj bi spremenili, sistemsko in kaj individualno (pri posameznicah in posameznikih)?

Slovenija se sicer uvršča med 10 najboljših držav po spolni enakosti, trenutno smo na 7. mestu, a tudi za nas velja, tako za vse ostale države, da ženske nimajo enakih možnosti kot moški. Razvoj družbe pa je neločljivo povezan prav z enakostjo, saj je odprto sprejemanje posameznika najboljša podlaga za ustvarjalnost, inovativnost in uspešnost.

Če enakosti ne moremo doseči po spolu, kjer vendarle ne gre za vprašanje manjšine, potem ni nobene možnosti, da bi jo lahko dosegli pri družbeno občutljivejših značilnostih posameznih skupin, ki jim je skupna drugačna polt, vera, spolna usmerjenost... To je ovira razvoju. Družbe, ki so bolj liberalne, torej bolj tolerantne do raznolikosti, so bolj odprte, inovativnejše in bogatejše. Delujejo kot magnet za ustvarjalne ljudi, kar pomeni, da se odprta mesta in države krepijo s človeškim kapitalom, konservativna pa ga izgubljajo.

Slovenija ima odlično družbeno infrastrukturo, kot so mreža vrtcev, podaljšano varstvo otrok v šoli, radodarna porodniška, a vendar to še ni dovolj, da bi se možnosti izenačile. Veliko je še tega, kar je potrebno narediti, največ v našem razumevanju. In to bo najtežje. Raziskave namreč kažejo, da - tako ženske kot moški - dosežke žensk ocenjujemo bistveno nižje kot enake dosežke moških in se tega niti ne zavedamo. To seveda odločilno vpliva na že izhodiščno ugodnejši položaj enega spola in težji položaj drugega.

Če to naslikam s primerom: isto seminarsko nalogo študenti ocenijo z oceno 8, če menijo, da jo je napisal Marko, in z oceno 6, če je pod njo podpisana Mojca. Mojco in Marka družbena stigma spola nato spremlja skozi celotno kariero. Ni težko uganiti, da ima Marko neprimerno boljše možnosti od Mojce za poklicno uveljavitev, pa čeprav bi oba delala popolnoma enako.

Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?

Povezovanje in spodbujanje partnerstev je izredno pomembno, saj strategija pametne specializacije gradi ravno na tem. Podobno kot je GZS nosilec in upravičenec več SRIP-ov, je SIS EGIZ nosilec in upravičenec SRIP Zdravje - medicina, kjer imajo tudi nekatera podjetja, ki so člani GZS, interes za sodelovanje v razvojnih partnerstvih s področja medicine. Zato GZS in SRIP-i, kjer je GZS upravičenec, sodelujejo s SIS EGIZ na več področjih. Le v sodelovanju in povezovanju vidimo možnost napredka.

Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako si razlagate to diskrepanco? Kaj bi kot GZS ukrenili, da bi se Slovenija lahko uvrstila med vodilne?

Odvisno od panoge oz. verige vrednosti. So področja, kot so na primer avtomobilska industrija, letalska, vesoljska industrija, kjer nimamo pogojev, da postanemo vodilni, saj so svetovna razmerja in ključni igralci že določeni in običajno močno podprti tudi s strani vlad držav, kjer se nahajajo. Vendar pa lahko tudi v teh industrijah s posameznimi komponentami postanemo nepogrešljivi del te industrije.

So pa verjetno področja, predvsem v novo nastajajočih panogah, povezanih z digitalizacijo, kjer Slovenija ima potencial in bi lahko postala vodilna. Zanimiv tak primer je denimo blockchain, tehnologija veriženja podatkov, kjer sodimo v svetovnih vrh. Sicer pa če primerjamo delež sredstev, namenjen bazičnim in aplikativnim raziskavam, lahko ugotovimo, da smo na repu lestvice. Glede na zakon o raziskovalni dejavnosti je GZS podala več pripomb. Pričakujemo, da bodo tudi bazične raziskave v večji meri kot doslej podpirale področja iz strategije pametne specializacije, kjer ima slovensko gospodarstvo razvojne namere. Kakšen je sicer sploh smisel strategije pametne specializacije?

Kako definirate svoje uspeh in kako uspeh drugih?

Uspeh je pustiti pozitivno sled, ob tem pa uživati življenje in ga zajemati s polno žlico.

Katere vrednote nas vodijo pri delu?

Radovednost in pripravljenost na garanje.

Kaj bi svetovali sami sebi, ko ste bili mlajši?

Ne skrbi, vse bo v redu. Delaj na polno, ljubi zvesto in imela boš izpolnjeno življenje.

 

Intervju: Tonja Blatnik, iUFC - Institute for Universal Future Communications