"Napredek za Slovenijo je mogoč predvsem z dvigom dodane vrednosti."

V središču: intervju z mag. Gorazdom Miheličem, direktorjem SPIRIT-a

datum: 09.05.2018

kategorija: novice

Slika_intervju_Mihelič

V poslovnem svetu velja, da organizacije odsevajo duh svojih vodilnih. Ko govorimo o SPIRIT-u, Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, bi duh prvega moža mag. Gorazda Miheliča najbolje povzeli z besedo "delavnost". SPIRIT namreč letno pomaga več kot tisočim podjetjem. Lani je agencija pogodbeno dodelila več kot 48 mio EUR sredstev, dosegla več kot 10 mio EUR izplačil upravičencem in finančno podprla 400 različnih projektov. Pred kratkim so lansirali tudi Slovensko poslovno točko, t.i. SPOT, katerega cilj je povezati zelo razdrobljeno podjetniško podporno okolje v dobro delujoč, enoten sistem. Tudi načrti za prihodnost so smeli; pri čemer mag. Mihelič ugotavlja, da trenutno na državni ravni ni dejavnosti, ki bi sistematično dvigovale kompetenco nacionalnega gospodarstva. Dela torej ne bo zmanjkalo, mag. Mihelič pa pri tem poudarja: "Za prebojne rezultate v poslovnem svetu velja enako kot v vrhunskem športu - za uspeh je dejansko potrebno podrediti osebno življenje."

Po podatkih GEM - Global Entrepreneurship Monitor imata dve tretjini Slovencev pozitiven odnos do podjetništva, medtem ko je 8 % odraslega prebivalstva že v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima novo podjetje - kar Slovenijo uvršča na 48. mesto med 65 državami. So to dobri rezultati?

To so solidni rezultati, čeprav sta omenjena kazalnika po svoji vsebini količinski pokazatelj razvoja podjetništva, ne pa kakovostni vidik le-tega. Kakovost podjetništva je po mojem mnenju definirana s podjetniško idejo, ki temelji na zahtevnih tehnologijah, sposobnosti sledenju bodočega tehnološkega razvoja ter tudi in predvsem sposobnosti komercializacije. Tovrstni projekti pa terjajo obvladovanje zelo širokega spektra znanj, poznavanje trgov, potreb kupcev ter ustrezno kapitalsko podprtost v vseh fazah razvoja.

Ker bo zaradi hitrega tehnološkega napredka večina obstoječih poklicev in delovnih mest v bližnji prihodnosti izginila in se bodo karte na novo premešale, je podporno okolje za start upe ter poslovno okolje na splošno ključnega pomena za bodoči razvoj države. Start up miselnost pa ni omejena le na novoustanovljena podjetja, temveč se seli tudi v obstoječe panoge, ki se bodo morale temeljito spremeniti, če bodo hotele preživeti. Zato tudi večja slovenska podjetja vzpostavljajo lastne inkubatorje, v okviru katerih bi radi zasejali nove produkte ali storitve v okolju, ki omogoča fleksibilnost in inovativnost.

Nekoč ste dejali, da želite povezati slovensko podporno okolje, in sicer tako, "da ima za podjetnika en obraz ter veliko glav in rok, ki delujejo usklajeno". V zadnjem času odmeva zlasti ustanovitev novega nacionalnega sistema t.i. SPOT, Slovenska poslovna točka. Gre za vladni razvojni strateški projekt - kakšni so cilji?

Cilj projekta, za katerega smo pridobili tudi EU sredstva, je informacijsko in upravljavsko povezati zelo razdrobljeno podjetniško podporno okolje (več kot 150 različnih institucij) v dobro delujoč, enoten sistem. Sistem, kjer so zelo jasni cilji in kazalniki uspešnosti podpornega okolja ter jasno opredeljeni izdelki in storitve, ki jih to podporno okolje nudi. Enoten sistem vključuje tudi nedvoumno organizacijo in specializacijo, kar pomeni, kaj kdo počne, informacijsko podprte procese, do uporabnika pa zaradi preglednosti nastopati tudi preko enotnega portala. Rezultat za podjetnika bo višja raven kakovosti storitve, ki jih to podporno okolje nudi, več podprtih podjetij ter večja učinkovitost zaposlenih v teh mrežah.

Kot agencija izvajate več kot 30 različnih storitev in programov iz podjetništva, tehnološkega razvoja, internacionalizacije in tujih investicij. Koliko podjetjem ste že pomagali, bodisi preko finančnih vzpodbud bodisi pri prodoru na tuje trge ali kako drugače?

Letno sami preko lastnih programov v povprečju pomagamo cca. 1.000 podjetjem. Skupaj s partnerji, kjer gre z naše strani predvsem za finančno podporo ter s strani države financiranih podpornih mrež, pa pomagamo letno še več kot 3.000 podjetjem. Aktivni smo na področju spodbujanja in izobraževanja za podjetništvo, v te programe je vključenih več kot 10.000 oseb.

Kot direktor SPIRIT-a že tri leta uresničujete usmeritve razvojnih programov Slovenije, s ciljem, da bi doseglji podjetniške, inovativne, tehnološko razvite, izvozno naravnane in za tuje investitorje privlačne destinacije. Na katere projekte v svojem mandatu ste najbolj ponosni?

Leto 2017 je bilo prelomno na področju tujih neposrednih investicij, saj so se za naložbo v Sloveniji poleg manjših podjetij odločila tudi velika mednarodna podjetja. Tovrstne investicije v nacionalno gospodarstvo prinašajo robustnost in povečujejo stabilnost v obdobjih negotovosti, pomembne pa so tudi kot katalizator spreminjanja dojemanja Slovenije kot potencialne investicijske lokacije s prijaznim poslovnim okoljem.

V širši javnosti je bila v letu 2015 zelo odmevna, in organizacijsko zahtevna organizacija slovenske predstavitve na svetovni razstavi Expo v Milanu. Drugače pa je SPIRIT bolj poznan po tem, da izvaja sam ali s partnerji številne programe in dogodke s področja internacionalizacije in spodbujanja podjetništva, ki nagovarjajo manjše ciljne skupine podjetnikov.

Veliko energije vlagamo tudi v obvladovanje področja finančnih spodbud, saj je agencija v letu 2017 pogodbeno dodelila več kot 48 mio EUR sredstev, dosegla več kot 10 mio EUR izplačil upravičencem in finančno podprla 400 različnih projektov.

Kakšni so vaši načrti in ambicije za razvoj SPIRIT-a v prihodnosti?

Načrti gredo v dveh smereh. En del je vezan na realizacijo projekta SPOT (Slovenska podjetniška točka), o katerem sem že govoril. Predpogoj pa je dobro organiziran ter strokovno kompetenten SPIRIT. Zato smo konec lanskega leta pričeli s projektom definiranja poslovnih procesov, opredelitvijo jasnih kazalnikov uspešnosti, merjenju zadovoljstva uporabnikov storitev ter uvajanju konceptov poslovne odličnosti v naše poslovanje. V maju bomo izvedli tudi presojo internega poslovanja po modelu EFQM. Globoko verjamem, da je bilo v preteklosti zanemarjeno področje interne organizacije in upravljanje s kadri, tako znotraj javne uprave kot agencije. To pomanjkljivost sedaj znotraj SPIRIT-a odpravljamo, dvigujemo kompetence posameznikov in organizacije, saj brez tega ni mogoče dvigovati kakovosti storitev za naše stranke. Ker gre za spremembo poslovne kulture, so ti procesi počasnejši in napornejši, kot bi si želel. Verjamem pa, da so nujni.

Kakšno predstavo ima tuja poslovna javnost o Sloveniji? Nas dojemajo kot dobrega gospodarskega partnerja, destinacijo, primerno za investicije? Če da, zakaj; če ne, kako bi to lahko izboljšali?

Naš izvoz in dosežen BDP jemljem kot realni pokazatelj, kako dobri smo, kdo je boljši in kdo slabši. Seveda je izziv vsake države gospodarski razvoj. Napredek za Slovenijo pa je pri "polni zaposlenosti" mogoče predvsem z dvigom dodane vrednosti. Bistven skok je mogoč le z napredovanjem v dobaviteljski verigi, kar pa terja vlaganja v popolnoma nove tehnologije, produkte in tržne segmente. Za to so potrebni dobri obstoječi poslovni rezultati, visoka finančna vlaganja ter nenazadnje drugačne kompetence zaposlenih. Vse skupaj predstavlja za podjetja višje tveganje ob obljubljenem višjem donosu.

Trenutno na državni ravni ne vidim dejavnosti, ki bi sistematično dvigovale kompetenco nacionalnega gospodarstva za tekmo podjetij na zahtevnejšem nivoju tekmovanja. Vlaganja v raziskave in komercializacija znanstveno tehnoloških dosežkov je edina pot za bodočo blaginjo države. Agencija SPIRIT v imenu nosi tudi ime spodbujanje tehnološkega razvoja, vendar z izjemo nekaj razpisov iz tega področja, ni nikakršnih aktivnosti. V javnosti sem zasledil tudi razprave o potrebnosti po ustanovitvi nove tehnološke agencije, idejo podpiram, pri čemer trdim, da to agencijo že imamo, potrebujemo pa strategijo, ljudi ter denar za spodbujanje tehnološkega razvoja. Kader ter njegova kompetenca je ključnega pomena, tega pa z novo entiteto ne dobiš, graditi ga je potrebno skozi leta. Zametke tega v SPIRIT-u že imamo.

Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?

Pomen povezovanja med podjetji in institucijami znanja je ključen. Ne poznam razlogov, zakaj v preteklosti iz teh povezav nismo bili sposobni iztržiti več v smislu komercializacije. Cilji teh povezav so pravi, država jih spodbuja, na operativni ravni pa se bo potrebno iz preteklih napak naučiti ter model prilagoditi pridobljenim izkušnjam. Občutek imam, da se bolj ukvarjamo s tem, kako priti do denarja za projekt, kako si ga razdeliti med partnerji, veliko manj pa nas zanima, kako vloženi denar v projekt povrniti skozi dolgoročno komercializacijo produkta v okviru novoustanovljenega podjetja.

Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako si razlagate to diskrepanco?

To je odgovor, ki zanima tudi mene. Če pa ugibam, je mogoče vzrok premajhna samozavest ter bolj cenjena vrednota pridnosti in poslušnosti nasproti kreativnosti, pogumu ter izpostavljanju.

Kako definirate svoj uspeh in kako uspeh drugih?

Slišal sem že očitke, da premalokrat pohvalim opravljeno delo. To je zato, ker imam visoke kriterije glede kakovosti opravljenega dela, tako do sebe, sodelavcev in do partnerjev v poslu. Merilo uspeha je preprosto, ali je cilj dosežen ali ne, pri čemer imam pri postavljanju ciljev določene zahteve tudi glede kakovosti.

"Napredek je stvar odrekanj, vsi pa želimo preveč uživati življenje," ste dejali v enem izmed intervjujev. Je delavnost ena vaših vodilnih vrednot? Verjamete, da je treba za uspeh podrediti osebno življenje poslovnim ciljem?

Delavnost je zame temelj, kjer se vse skupaj šele začne. Brez delavnosti ni pogojev za uspeh posameznika, podjetja niti države. Kako visoko bomo segli v tekmi na mednarodnem prizorišču, je odvisno še od pozitivnega odnosa do sprememb, pripravljenosti na tveganja, pragmatičnosti v delovanju v vseh sferah družbe, ciljni usmerjenosti, sposobnosti in pripravljenosti na sodelovanje, dobre organiziranosti in pripradnosti nekim višjim ciljem, ki nas morajo kot Slovence povezovati. Voditeljstvo na vseh področjih tu igra ključno vlogo. Za prebojne oziroma odlične rezultate v poslovnem svetu pa velja enako kot v vrhunskem športu - za uspeh je dejansko potrebno podrediti osebno življenje.

Kaj bi svetovali sami sebi, ko ste bili mlajši?

Gledano z današnje perspektive bi si zagotovo svetoval preživeti nekaj časa v tujini in si nabrati čim več različnih izkušenj v različnih okoljih. Tudi znanje čim več jezikov je pomembno.

 

Intervju: Tonja Blatnik, iUFC - Institute for Universal Future Communications