Kdor pravi: "Mene ne zanima čas, temveč samo rezultati!", ta se moti ali Vsi Slovenci smo zaradi manjhnosti svoje države rojeni izvozniki

V središču: Intervju s Tonetom Stanovnikom, soustanoviteljem in direktorjem Špice International

datum: 31.07.2018

kategorija: novice

Stanovnik

"Špičaki", kot svoje sodelavce rad poimenuje Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor podjetja Špica International, "imamo radar stalno usmerjen proti novim modrim oceanom, ki se tipično pojavljajo na robovih in prinašajo bolj zdravo dodano vrednost." Trenutno so to tehnologije Cloud, Mobile, IoT, BIM, Voice&Vision. Inovativni pa so tudi na področju poslovnih modelov in procesov. Vpeljali so t.i. OKR Objective Key Results, projekt, ki je bil letos okronan tudi z nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije.

Stanovnik, ki je podjetje Špica International ustanovil leta 1989, pa optimistično zre tudi v inovacijski DNK naše države. Verjame, da ima Slovenija priložnost, da se prebije in prilepi v vodilno skupino na področju inovativnega gospodarstva. "Smo na prelomnici zahoda in vzhoda, kjer se dogajajo največje inovacije. Če bomo znali modro nadaljevati tradicijo "neuvrščenosti" in našli svojo pot, bomo postali prepoznavni. Ne le kot turistična destinacija, temveč tudi kot tehnološka dolina na sončni strani Alp."

Nekoč ste dejali, da "zmagovalce od povprečnežev loči sposobnost, da svoj čas porazdelijo učinkovito." Kaj je vaše osebno vodilo pri tem? Kako dosegate čim boljši rezultat v čim krajšem času?

Čas je redka dobrina, ki je vsem smrtnikom - hvala bogu - porazdeljena enakomerno. Vsi imamo na voljo 24/7. Kako učinkovito znamo čas izkoristiti, pa loči zmagovalce od povprečja. Hkrati pa z leti spoznaš, da je čas edini kapital, ki ga ne moreš shraniti v banki in računati na obresti, niti ga ni mogoče posoditi prijatelju ali shraniti na zalogo. Čas nam neizbežno polzi med prsti. Zelo pomembni so tudi trenutki, ko se ustavimo in "nabrusimo žago", da delo potem zopet lahko gladko steče. Take so recimo poletne počitnice, ki jih velja izkoristiti za "helikopterski" pogled na našo življenjsko pot in napolniti baterije za uspešno napredovanje proti ciljem.

Tudi učinkovito angažiran čas sodelavcev je seveda zelo pomemben vir za vsako podjetje. "Špičaki" smo letos začeli leto s projektom GTD (Getting Thing Done - Gremo To Dokončat), ki vzpostavlja principe in dobro prakso učinkovite porabe časa vsakega od nas.

Kaj je vaše osebno vodilo pri tem? Kako dosegate čim boljši rezultat v čim krajšem času?

Sem pristaš zgodnje jutranje ure, ko je rezervoar močne volje še poln in je moč prehiteti vse konkurente. To je moje spoznanje iz mladosti, ko sem že v osnovni šoli zaslužil prvo žepnino z nabiranjem divjega kostanja, ki ga je takrat odkupoval Lek. Moral sem vstati zgodaj pred vsemi "penzionerji", ki so mi konkurirali. Le tako sem si priboril kostanje, ki jih je ponoči sklatil veter ali dež. V času študija sem raznašal jutranje Delo. Dan se je zame začel že ob štirih zjutraj. Vse to se seveda utrdi in se ustali kot dobra navada, ki človeku prihrani vsaj kakšno uro na dan. Seveda sem moral iz svojega stanovanja vreči ven tudi "TV aparat" in tako pridobiti uro več večernega spanca.

V Špici že 25 let ponujate rešitve za optimizacijo in avtomatizacijo poslovanja v različnih panogah. Med bolj prepoznavnimi rešitvami je Time&Space, ki omogoča registracijo delovnega časa. Ali torej prisegate na štempljanje? Zakaj?

Časi štempljanja in žigosanja so mimo. Naša rešitev Time&Space omogoča, da se sodelavci našpičijo, ko pridejo na delo in ko zaključijo z delom. Sistem namreč omogoča fleksibilen delovni čas, delo od doma ter samoupravljanje različnih vrst odsotnosti in službenih poti. To eliminira ogromno administrativnega dela in kadrovski oddelek se tako lahko posveti svoji strateški funkciji. Kar je še toliko bolj pomembno, saj HR funkcija postaja vse bolj ključno področje konkurenčnega spopada med podjetji.

Na prvi pogled se morda zdi, da želi direktor s takim sistemom nadzirati sodelavce. A hitro se izkaže, da sistem omogoča pridnim in tihim sodelavcem, da na podlagi konkretnih dejstev in podatkov dokažejo svojo učinkovitost. Učinkovitost namreč pomeni količnik rezultat/čas. Menim, da so nekateri direktorji v zmoti, ko poudarjajo: "Mene ne zanima čas, temveč samo rezultati!". Še kako pomemben je tudi čas in naloga vodstva in nas vseh je, da delo opravimo v čim krajšem času, da se nato popoldne lahko posvetimo družini, športu...

Izredno uspešna je tudi naša "cloud" storitev www.myhours.com, saj je usmerjena na področje projektnega dela. V svetu se namreč kaže močan trend "freelancerstva" (v Sloveniji so to s.p., ki rastejo kot gobe po dežju). Mlajša generacija se ne želi vezati in želi ostati avtonomna. Svet počasi drsi v koncept Hollywooda, ko se sestavi ekipa najbolj kompetentnih sodelavcev, nekaj mesecev delajo na projektu filma in ko končajo ekipa razpade in se sestavlja nova za nove filme... Naša storitev odlično pokriva te "zunanje" sodelavce in "študente" in projektno delo, ki se obračunava po urah.

Kateri so vaši ostali produkti in rešitve? So plod lastnega razvoja? Kako skrbite za dotok svežih idej v vaši ekipi, s čim spodbujate inovativnost?

Poleg Time&Space platforme, ki skrbi za upravljanje z delovnim časom in kontrolo pristopa, ki je srce naše WFM - Work_Force_Management divizije, je druga polovica podjetja oziroma druga divizija osredotočena na področje SCM - Supply_Chain_Management. To področje je ključnega pomena za povečanje učinkovitosti in agilnosti proizvodnih podjetij. Japonska avtomobilska industrija je ravno na tem področju pred leti naredila revolucionarni napredek in močno prehitela ameriško in ostalo svetovno konkurenco.

Menim, da je tudi za Slovenijo pravi trenutek, da iz te dobre prakse in trenutnih tehnoloških trendov pridobi ključno konkurenčno prednost. Naša informacijska branža je namreč uspešno črpala te japonske ideje in sedaj koncepte Lean, Agile, Kanban, ki imajo svoje korenine v Toyoti, odlično služijo v procesih razvoja programske opreme po celem svetu.

Tudi "Špičaki" peljemo svoje podjetje bimodalno ali hibridno, če želite. Medtem, ko skrbno pazimo na naši dve ključni področji (WFM & SCM), kjer imamo najgloblje zgrajene kompetence, imamo radar stalno usmerjen naprej - proti potencialnim novim modrim oceanom, ki se pojavljajo tipično na robovih in prinašajo bolj zdravo dodano vrednost. Trenutno so to tehnologije Cloud, Mobile, IoT, BIM, Voice&Vision. Na področju inovativnih poslovnih modelov in procesov pa smo poleg prej omenjenega GTD, lansko leto vpeljali OKR Objective Key Results, ki spodbuja "Špičake" h kvartalnemu intenzivnemu inoviranju v okviru svojega delokroga. Za ta projekt smo bili lani tudi nominirani za "HRM projekt leta", letos pa smo prejeli nagrado Gospodarske zbornice za inovacije.

Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako si razlagate to diskrepanco?

To je zgolj zatišje pred viharjem. Slovenija ima priložnost, da se prebije in prilepi v vodilno skupino na področju inovativnega gospodarstva. Ima več pomembnih izhodišč, ki jih moramo izkoristiti:

  1. Ključna geografska lega na prelomnici zahoda in vzhoda, kjer se tipično dogajajo največje inovacije. Če bomo znali modro nadaljevati tradicijo "neuvrščenosti" in našli svojo pot, bomo postali prepoznavni ne le kot turistična destinacija, temveč tudi kot tehnološka dolina na sončni strani Alp. Marsikatera svetovna velesila je spoznala našo ključno lego v srcu Evrope (na primer japonska Yaskawa in Kitajci z vstopom v Gorenje). Hkrati so evropski gospodarski velikani začeli vračati svoje proizvodne zmogljivosti, ki so jih outsourcali pred leti proti Daljnemu vzhodu nazaj na rob Evrope in tukaj ima Slovenija s svojo močno tradicijo inovatorstva in močno znanstveno osnovo odlično priložnost.
  2. Stalne spremembe, ki jih živimo v okviru viharnega Balkana, so naša druga ključna prednost. Prilagajanje je namreč tista ključna sposobnost, za katero je že Darwin ocenil, da dolgoročno omogoča preživetje. Velika gospodarstva Zahoda si take fleksibilnosti ne morejo privoščiti. Ponudimo jim lahko torej referenčno pilotiranje najnovejših tehnologij ter tako postanemo "early adopterji" (seveda ne v farmaciji). Ocenjujem, da slogan "Slovenija zelena referenčna država v digitalni Evropi" odlično odraža to stališče in hkrati poudarja analogni "human" element, ki ga ne gre zanemariti. Nasprotno, ostati mora v ospredju.
  3. Majhnost je tretja ključna komponenta. Vsi Slovenci smo zaradi majhnosti svoje države rojeni izvozniki, kar se lepo pozna pri našem trenutnem izvoznem "galopu". Do vsake meje imamo zgolj uro vožnje. Svet je naše naravno tržišče, z internetom pa je postal globalna vas. Nove tehnologije kot je blockchain pa dokazujejo tudi, da centri moči niso več skoncentrirani v Silicijevi dolini. Centri moči so razpršeni po vsem svetu.

Že od samega začetka je Špica izrazito mednarodno usmerjeno podjetje. Na koliko trgih ste prisotni in kakšen delež prodaje realizirate zunaj Slovenije?

Že takoj na začetku smo imenu Špice dodali podaljšek "International" in tako postavili našo DNK vizijo "Produktno ozki, geografsko široki". Tudi na znotraj smo "international" (op. mednarodni). Sodelavci so različnih narodnosti in tako vsak doprinese določene ideje, ki se jih recimo ljudje, ki so rojeni v istem kraju, težko domislijo. Trenutno naš sistem Time&Space uporablja en milijon uporabnikov v 30 državah, predvsem na EMEA tržišču (Evropa, Srednji vzhod, Afrika) in je preveden v 15 jezikov. Izredno hitro raste tudi prodaja storitev preko Cloud platforme, kjer računamo na večji preboj v prihodnje.

Med vašimi 100+ zaposlenimi, ki jim pravite kar "špičaki", prevladujejo informatiki, povpraševanja po le teh pa globalno gledano narašča. Kako pridobivate in zadržujete kadre?

Zavedamo se, da je kadrovska funkcija ključna za preboj, pravzaprav so kadrovski kazalci tisti, ki napovedujejo prihodnjo uspešnost podjetja za razliko od financ, ki pogosto kažejo pretekle uspehe. Tudi zato smo se v zadnjem času ojačali ravno na tem področju. Vzpostavili smo profesionalne procese in jih standardizirali preko celotne jadranske regije, saj imamo svoja samostojna Špica podjetja v večinski lasti v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Podgorici in Londonu. Pogumna vizija, avtonomija pri delu in odlična organiziranost ter možnost hitre interne rasti so elementi, ki kot gravitacijska sila centripetalno privlačijo "Špičake" v plemenu Špica k skupnim ciljem.

Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj, kot je denimo tudi SIS, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?

Seveda manjša podjetja, ki jih pogosto najdete v slovenski informacijski branži, intenzivno iščemo velike igralce, ki jim primanjkuje agilnosti - mi pa jim jo lahko zagotovimo in tako ohranimo njihovo vitalnost. Sami pa tako pridobimo prepotrebno kritično maso in vztrajnost.

V ZITex izvozni sekciji slovenskih informatikov smo ta koncept poimenovali "letalonosilke in lovci", ki so uspešno spremljali konvoje težkih ladij na poti.

SIS je odlična kombinacija podjetij, naše sodelovanje v tem konzorciju pa je za Špico vitalnega pomena. Vsak konzorcij namreč potrebuje nosilce prebojnih tehnoloških in informacijskih smeri, hkrati pa vzpostavljamo stik z akademskimi sferami, ki dolgoročno prispevajo bazične tehnologije in vzpostavljajo bazen najboljših kadrov za naše bodoče podvige.

Kdo je vaš vzor, k čemu stremite?

Na domačem trgu je nekaj izjemnih, prebojnih direktorjev, s katerimi občasno spijem jutranjo kavo in z odprtimi ušesi in usti prisluhnem njihovim nasvetom.

V globalnem prostoru pa me vedno znova navdušuje primer Toyote in japonske industrije, ki je z majhnimi serijami revolucionarno vstopila na svetovno tržišče. Obseden sem z idejo, da je sedaj, ko je internet še dodatno razdrobil in personaliziral naročila, pravi trenutek, da se tudi Slovenija navzame teh konceptov in jih predela za današnji trenutek.

Kaj vam posebno pomeni čas? Kakšno je vaše idealno časovno razmerje med osebnim in poklicnim?

Imam izredno srečo, da je to, kar počnem poklicno, tudi moja osebna obsesija. Kljub temu se stalno zavedam, da je moja družina bazična celica, iz katere črpam energijo - zato ji energijo tudi vračam.

Verjamem, da revolucija vre tik pod površjem, in le nekaterim je dano, da jo izkoristijo. Torej: kdo pa bo, če ne mi, kdaj pa bomo, če ne sedaj!

 

Intervju: Tonja Blatnik, iUFC - Institute for Universal Future Communications