Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja

8. oktober 2018 ob 13. uri

datum: 02.10.2018

kategorija: novice

Slika_DNK

Kemijski inštitut bo v ponedeljek, 8. 10. 2018, ob 13. uri gostil pogovor z naslovom Biotehnologija in medicina pred izzivi razvoja.

Če je bilo minulo stoletje zaznamovano z razvojem fizike, jedrska tehnologija pa je bila srčika tega obdobja, naj bi 21. stoletje pripadalo biotehnologiji, katere najpomembnejša tehnologija bo gensko inženirstvo. Vsaj take so napovedi. Znanje tega področja se tako hitro razvija, da se količina informacij podvoji že vsakih 24 mesecev. Pričakovanja so velika, zlasti za natančnejše napovedovanje pojava hudih bolezni, posebej tistih, ki bi jih bilo mogoče pozdraviti z zgodnjim zdravljenjem. Preurejanje genov bo vsekakor omogočilo izdelavo nove generacije zdravil. Omogočala bodo t.i. "personalizirano medicino" in tako izboljšala rezultate zdravljenja, saj bo to zelo ciljana terapija. Na žalost se bodo cene zdravil in terapij še naprej strmo dvigovale, kar bo vplivalo na razslojevanje prebivalstva. Nekateri si namreč teh novih zdravil ne bodo mogli privoščiti, zavarovalnice pa jih ne bodo želele oziroma stroškovno pokriti. Prihodnost prav tako ponuja mnogo neverjetnih možnosti, ki jih omogoča napredek biotehnologije posebej na področju regenerativne medicine. Od tega, koliko blizu smo zamenjavanju lastnih delov telesa z umetnimi, koliko bomo lahko "kradli" evolucijske rešitve drugih organizmov za izboljšanje lastnih receptorjev in tudi možnosti približevanju vgradnje tehnoloških dodatkov kot spominskih čipov, če omenimo le nekatere, ki jih danes še bolj kot znanstveno fantastiko navajajo zagreti raziskovalci. Bo to lepo življenje? Jeremy Rifkin opozarja, da se nam stoletje biotehnologije kaže kot faustovska kupčija. Kljub navdušenju nad razvojem, se pojavlja mučno vprašanje. Za kakšno ceno? Tveganja, ki nas čakajo so vsaj tako skrb zbujajoča, kot so mamljive nagrade.

Biotehnologija in še posebej biomedicina kot področje znanosti, pa imata kar nekaj problemov pri komuniciranju z javnostjo. Razumljivo, saj gre gotovo za najbolj občutljivo področje. Vprašanja so izjemno kompleksna, zato se tudi sami znanstveniki s področja biomedicine zavedajo, da stvari niso nikoli končne, da gre za multidimenzionalnost in zelo slojevito razumevanje. Morda tudi zato večja zadržanost pri dajanju končnih, decidiranih izjav. Opozoriti pa velja, da se v pomanjkanju relevantnih informacij, pojavljajo v javnosti stališča z bizarnimi idejami, ki pa zaradi množičnih medijev dobivajo tudi vse bolj kritično maso. In kako preprečiti škodo za znanost? Z izobraževanjem najširših množic, da razvoj ne bi nazadoval, čeprav vsi ne moremo slediti hitremu napredku.

V pogovoru bodo sodelovali znanstveniki, raziskovalci, ki se že vrsto let ukvarjajo z izzivalnim področjem biotehnologije:

Vabljeni!