Danes obeležujemo svetovni dan možganov. Ta je letos posvečen zdravju tega najpomembnejšega človeškega organa, ki je središče človeškega živčevja pa tudi živčevja vseh ostalih vretenčarjev in večine nevretenčarjev. Človeški možgani so neke vrste človeški računalnik, ki v milisekundah sprejme informacije, jih obdela in ustvari odgovor. Zato je še posebej pomembna skrb za njihovo zdravje, ob svetovnem dnevu možganov opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije (LZS).
Možgani so del osrednjega živčnega sistema in se nahajajo v lobanji, ki jih ščiti pred poškodbami. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov. Možgani so tisti organ, ki nam pomagajo, da delujemo v vsakdanjem življenju – da hodimo, se učimo, govorimo, se prehranjujemo, čustvujemo.
V tem najbolj zapletenem organu človekovega telesa je 200 milijard živčnih celic ali nevronov, kar je skoraj 29-krat več kot je vseh ljudi na svetu. Možgani so veliki toliko, kot dve stisnjeni pesti, tehtajo pa dober kilogram. Sestavljeni so iz velikih možganov, malih možganov in možganskega debla.
Vzdrževanje delovanja možganov ali celo njegovo izboljšanje je moč doseči s treniranjem in učenjem, saj se možganska omrežja s tem prilagajajo in spreminjajo, na ta način pa se izboljša delovanje določenih možganskih funkcij.
“To je še posebej izrazito v zelo zgodnjem obdobju otroka – ko shodijo in se trudijo izgovoriti prve besede. V začetku življenja je dovolj že izpostavljenost, saj so se zmožni učiti tujih jezikov hitreje kot v odrasli dobi, kasneje pa za učenje na primer novega jezika, potrebujemo več napora. Ohranjanje dejavnih možganov v poznejšem življenjskem obdobju pa zahteva več truda, zato si moramo te izzive poiskati,” je poudarila predsednica LZS Darja Potočnik Benčič.
Za ohranjanje kondicije možganov moramo skrbeti tudi v zreli dobi. To lahko storimo s spodbujanjem miselnih procesov, deloma pa so lahko v pomoč tudi zdravila rastlinskega izvora.
“Postavljajmo jim nove izzive in vzdržujmo ali celo izboljšajmo njihovo delovanje. Sicer pa, ne glede na starost, za zdravje možganov poskrbimo s tem, da jim omogočimo pestro dejavnost. To med drugim vključuje sprehode, branje, učenje tujih jezikov, športne aktivnosti in kulturno udejstvovanje,” je še dodala Potočnik Benčič.
S prvimi koraki k ohranjanju in izboljševanju možganske funkcije lahko začnemo že danes, tako da v roke vzamemo dobro knjigo, se igramo miselne igre, ali pa se sprostimo ob reševanju ugank ter križank, še svetujejo v LZS.
ZANIMIVOSTI:
- Povprečni človeški možgani tehtajo 1400 g in porabijo 20% vsega kisika, ki je na voljo telesu.
- Naš delovni spomin, ki je oblika kratkotrajnega spomina, lahko povprečno shrani le do 7 različnih predmetov.
- Otroci pri dveh letih znajo do 300 besed več od svojih vrstnikov, če se starši z njimi pogovarjajo bolj intenzivno.
- Branje na glas spodbuja razvoj otrokovih možganov, a danes le še polovica staršev bere svojim otrokom.
- Slovenski dan možganov je vsako leto tretjo sredo v mesecu marcu.
Vir: STA in e-utrip.si