Prof. dr. Mojca BENČINA. Priznana slovenska znanstvenica izr. prof. dr. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta v Ljubljani sodi med najprodornejše slovenske raziskovalke na področjih imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. Je prejemnica odmevnih nagrad, kot sta Preglova nagrada leta 2018 in nagrada Prometej tri leta kasneje. Prof. Benčina je tudi strokovna vodja novega Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki bo povezal zdravnike, znanstvenike in gospodarstvo ter tako pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočil hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.
Pripravila: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications
Zakaj je popularizacija znanstvenih raziskav pomembna?
Popularizacija znanosti je ključna, ker vpliva na to, kako družba razume napredek in se z njim poistoveti. Veliko dosežkov, ki jih danes jemljemo za samoumevne – od gospodinjskih aparatov do pametnih telefonov – temelji na dolgoročnem znanstvenem delu. To velja še posebej na področju medicine in pri razvoju novih terapij, kjer je znanost neposredno povezana z izboljšanjem kakovosti življenja. Če teh povezav ne predstavimo na razumljiv način, se pogosto izgubi zavedanje, da je prav znanstveno raziskovanje gonilo družbenega razvoja.
Pomembno je tudi, da poudarimo, da znanost ni vedno linearna pot do končnega izdelka. Vsaka raziskava, tudi če sama po sebi ne vodi do takojšnje praktične uporabe, predstavlja kamenček v mozaiku znanja, ki dolgoročno omogoča preboje. Dober primer je razvoj mobilne tehnologije: danes jo družba uporablja vsakodnevno, a njene korenine segajo v desetletja osnovnih raziskav, ki niso bile neposredno namenjene razvoju telefona.
Popularizacija tako ni le prenos znanja, temveč način, kako gradimo zaupanje med znanstveniki in družbo ter spodbujamo razumevanje, da vlaganje v znanost pomeni vlaganje v prihodnost vseh nas.
Kje je največji problem komunikacije znanosti?
Največja težava je v tem, da komunikacije znanstveniki praviloma ne obravnavamo kot del svojega formalnega izobraževanja. Gre za veščino, ki se je je treba naučiti – nekateri jo razvijejo spontano, drugim pa predstavlja dodatno breme poleg raziskovalnega dela. Če je ne osvojimo, postane prenos znanstvenih vsebin v družbo zahteven, saj zahteva sposobnost poenostavljanja in jasnega razlaganja brez izgube bistva.
Kemijski inštitut velja za dober primer povezavovanja znanosti in PR. Kako vam to uspeva?
Na Kemijskem inštitutu smo že pred leti prepoznali, da je komunikacija z družbo enako pomembna kot samo raziskovanje. Zavestno si prizadevamo, da čim več naših dosežkov predstavimo javnosti – ne le zato, da bi jih delili, temveč tudi zato, da družba razume, zakaj vlaga v znanost. Nenazadnje znanstveno delo omogoča prav podpora javnih sredstev, zato se nam zdi prav, da znanost vrača z jasnim pojasnjevanjem in odprto komunikacijo.
V ta namen smo vzpostavili sistem odnosov z javnostmi, ki dobro deluje in nam omogoča stalno prisotnost v medijih. Seveda pa se zavedamo, da je prostora za rast še veliko. Čeprav smo v primerjavi s tujino šele na začetku, menimo, da je to pot, ki vodi k večjemu prepoznavanju znanstvenih dosežkov in dolgoročno tudi k boljšemu razumevanju vloge znanosti v družbi.
Leta 2021 ste prejeli nagrado Prometej za odličnost v komuniciranju. Kakšna nagrada je to?
Nagrada Prometej za odličnost v komuniciranju znanosti je priznanje, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za uspešno posredovanje raziskovalnih dosežkov širši, laični javnosti. Gre za pomembno spodbudo, saj raziskovalce opozarja, da je poleg samega znanstvenega dela nujno tudi jasno in razumljivo komuniciranje z družbo. Takšna priznanja dajejo dodatno motivacijo raziskovalcem, da se tega vidika svojega dela zavestno lotijo in ga razvijajo, saj se pogosto znajde v senci raziskovalnih rezultatov.
Kako to poteka v vsakdanjem delu?
Naše komuniciranje z javnostjo poteka po dveh poteh. Prva je institucionalna: kadar dosežemo pomemben znanstveni rezultat, ga najprej sporočimo naši službi za odnose z javnostmi. Ta pripravi sporočilo za medije in poskrbi, da je vsebina predstavljena strokovno pravilno in hkrati razumljivo širši javnosti. Nadaljnji korak je odvisen od odziva: če je zanimanje veliko, organiziramo okroglo mizo in tematiko poglobljeno predstavimo, če pa je odmev manjši, rezultat plasiramo prek tiskanih ali spletnih medijev ter drugih sodobnih kanalov komuniciranja.
Druga pot pa je neposredna: raziskovalci sami organiziramo predavanja, okrogle mize in druge dogodke, kjer svoje delo predstavimo javnosti iz prve roke. Ta pristop je dragocen, saj omogoča neposreden stik, a je zaradi časovne zahtevnosti nekoliko redkejši.
Pred kratkim ste v okviru Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) organizirali dogodek Dnevi CTGCT 2025. Tridnevni dogodek potekal v Ljubljani od 15. do 17. septembra. Za kaj gre?
Dnevi CTGCT 2025 so bili prvi večji dogodek, namenjen predstavitvi Centra za tehnologije genske in celične terapije širši strokovni in družbeni javnosti. Gre za enega pomembnih nacionalnih projektov na področju biomedicine, saj bo Slovenija z njim pridobila prvi akademski infrastrukturni center za prenos tehnologij naprednih terapij raka in genskih bolezni v kliniko.
Zakaj so infrastrukturni centri pomembni?
Infrastrukturni centri so ključni zato, ker omogočajo prenos znanj in tehnologij, ki nastajajo na raziskovalnih inštitucijah, v klinično okolje. V Sloveniji je tovrstnih primerov trenutno zelo malo – posameznim raziskovalcem je sicer uspelo prebojno delo prenesti v prakso, na primer dr. Maji Čemažar in dr. Robertu Zorcu, vendar gre žal za izjeme. Razlog je predvsem v tem, da pri nas ni dovolj razvite infrastrukture, ki bi sistematično podpirala translacijo znanstvenih dognanj v terapije.
Dogodek Dnevi CTGCT smo zato vsebinsko razdelili na več sklopov: prvi je bil posvečen celičnim in genskih terapijam na splošno, drugi pa posebej genskih terapijam. Predstavili smo najnovejše svetovne dosežke in jih približali slovenskemu raziskovalnemu prostoru ter širši regiji. Naš cilj je bil pritegniti čim več domačih in regionalnih sodelavcev, da se vključijo v razvoj, saj bo center v prihodnje odprt prostor za sodelovanje.
Kdaj je bil center ustanovljen?
Projekt Centra za tehnologije genske in celične terapije se je začel septembra 2023. Trenutno potekajo pripravljalna dela – ob Kemijskem inštitutu bomo porušili prostore, ki jih inštitut ne uporablja več, nato pa se bo začela gradnja. Po časovnici bo center zgrajen do leta 2027, sočasno pa se bo širil tudi sam Kemijski inštitut. Za center je predvidenih približno 1.400 m² uporabne površine, v prvi fazi pa bo zaposloval okoli 20 novih sodelavcev. Dolgoročni cilj je, da center ob uspešnem delu še raste in se razvija v širši regionalni raziskovalno-klinični vozlišče. Največji izziv projekta ostaja finančna vzdržnost, a hkrati verjamemo, da je to naložba z izjemnim pomenom za prihodnost slovenske znanosti in medicine.
Kaj je vodilo, glavni cilj Centra?
Glavno vodilo Centra za tehnologije genske in celične terapije je pospešiti prenos inovacij iz raziskovalnega okolja v klinično prakso in podjetništvo. V mednarodnem prostoru je ustaljena praksa, da se ob zrelosti določene tehnologije ustanovi podjetje, ki nato prevzame vlogo pri vpeljavi novih terapij v klinično rabo. Naš center bo ustvarjal pogoje, da bo ta prehod v Sloveniji lažji in hitrejši. Naša naloga je, da klinikam omogočimo izdelke in tehnologije, ki so varni za uporabo pri pacientih, s čimer neposredno prispevamo k učinkovitejši translaciji znanja v prakso. Pri tem je ključno tesno sodelovanje z vodilnimi kliničnimi ustanovami, predvsem z UKC Ljubljana in UKC Maribor, saj brez njihove vloge celoten proces ne bi bil mogoč.
Kakšne terapije razvijate?
Naša naloga je razvoj novih receptorjev CAR, ki prepoznavajo tumorske celice. Raziskovalna skupina, ki sodeluje s Centrom, je že identificirala nekaj kandidatov, ki kažejo boljše lastnosti od receptorjev, ki so trenutno na trgu. Sodelovanje s kliniki na tem področju aktivno poteka. Drugi razvojni steber so genske terapije za nevrorazvojne bolezni, kot na primer sindrom CTNNB1. Tu smo na začetku, a želimo v prihodnjih letih ustvariti tehnologije, ki bodo zdravnikom do konca desetletja – okvirno do leta 2029 – že na voljo kot realna možnost pri zdravljenju pacientov.
Eden izmed trendov je ravno personalizirana medicina.
Personalizirana medicina in s tem povezane terapije so prilagojene posameznikovim potrebam in predstavljajo velik napredek v medicini. Hkrati pa postavljajo posebne zahteve glede regulacije. Za pridobitev licence mora vsaka tehnologija izpolniti standarde Evropske agencije za zdravila (EMA) in slovenske Agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Trenutno ta pravila še niso povsem prilagojena za izjemne primere, kar predstavlja izziv za manjše raziskovalne centre, ki nimajo obsežnih regulativnih ekip, kot jih imajo velike farmacevtske družbe.
Za personalizirane terapije, ki so namenjene le nekaj pacientom, je papirologije pogosto enako kot za zdravila, ki jih jemljejo milijoni, kar predstavlja resen administrativni izziv. Zato je pomembno, da se regulativni proces prilagodi tako, da bo prijaznejši do inovativnih terapij in njihovih uporabnikov. Ob tem lahko izpostavim tudi izjemne dosežke posameznikov, kot je prof. Maja Čemažar, ki je uspešno vodila proces translacije personalizirane terapije do konca.
Vaše področje je tudi zaščita inovacij. Ste patentna zastopnica. Se teh znanj dovolj zavedamo? Kaj grozi, če se jih ne?
Vsaka inovacija, ki jo želimo prenesti na trg, mora biti najprej ustrezno zaščitena s patentom. Samo objava v znanstveni reviji ni dovolj. Za to je potrebno posebno znanje, ki pa je v Sloveniji omejeno, saj je število strokovnjakov za zaščito intelektualne lastnine majhno.
V Sloveniji je razvoj patentih zastopnikov omejen. Sem ena izmed njih in to znanje tudi prenašam na mlade – v okviru Biotehniške fakulteta, kjer predavam predmet varstvo intelektualne lastnine. Čudim se, da tega v programu nimajo tudi ostale fakultete. Gre za ključno znanje, če želite dognanja prenesti v prakso na področju strojništva, farmacije, medicine, elektrotehnike itd. Študentje, ki zaključi fakulteto, o tem ne vedo nič. Zadošča pa že dvodnevno izobraževanje, da se naučimo osnovnih korakov, kje je potrebna previdnost, da inovacija lahko pride do produkta.
Slovenija ima sicer propulzivna podjetja, ki znajo zaščititi svoje dognanja, a veliko priložnosti se izgubi zaradi omejenega razširjanja tega znanja. Zato je širjenje kompetenc na področju intelektualne lastnine ključnega pomena za razvoj inovacijskega ekosistema v državi.
Kakšna je inovacijska kondicija Slovenije?
Slovenija ima močne posameznike in podjetja, še posebej v biofarmacevtskem sektorju, na kar smo lahko ponosni. Ko pa manjša podjetja vstopajo na trg in iščejo sredstva tveganega kapitala, se pogosto soočijo z vprašanjem: »Kakšen je vaš portfelj zaščite inovacij?« Če ga nimajo, je dostop do financiranja otežen.
Na tem področju zaostajamo za Zahodno Evropo, kjer imajo univerze in raziskovalni centri vzpostavljene hitre mehanizme za identifikacijo inovacij, njihovo zaščito in prenos v podjetništvo. Primeri naših partnerjev, kot so Tehnična univerza Berlin, Univerzitetni medicinski center Utrecht in University College London, kažejo, kako učinkovito to deluje – inovacije hitro preidejo iz raziskav v komercialno rabo.
Univerze in inštituti pri nas poskrbijo za zaščito inovacij preko patentov, osnovno izobraževanje o podjetništvi je na voljo, ni pa rizičnega kapitala. Podjetja, ki delujejo v biotehnologiji, potrebujejo milijone za zagon, kar otežuje nastajanje visokotehnoloških start-upov z dodano vrednostjo. Zaradi tega je slovenska inovacijska kondicija še vedno omejena, kar je še posebej vidno v primerjavi z ZDA, Kitajsko in najbolj razvitimi evropskimi državami.
Če smem za konec dodati še kanček bolj osebno vprašanje: kdo je Mojca?
Sem oseba, ki veliko vlaga v uravnoteženost med delom in prostim časom. Šport mi je stalnica – poleti kolesarim, pozimi tečem na smučeh, pogosto na Pokljuki ali v Ratečah. Pomaga mi sprostiti telo in um ter napolniti energijo za delo. Veliko zadovoljstva mi prinašata tudi delo v čebelnjaku in skrb za sadovnjak, kjer najdem mir in stik z naravo.
Kaj je vaše priporočilo za imunski sistem?
Ključno je, kaj jemo. V zadnjih 50 letih se je naša prehrana močno spremenila, kar je prispevalo k porastu kroničnih bolezni, kot so diabetes in rak. Pomembno je zmanjšati vnos sladkorjev, predelanih pijač in ogljikovih hidratov, ki jih pogosto zaužijemo preveč.
Naša osnovna prehrana je še vedno močno vezana na kruh, krompir, riž in testenine, medtem ko so naši predniki uživali veliko manj žitaric. Za ohranjanje zdravja bi morali piramido obrniti – jesti več mesa, zelenjave in po potrebi tudi sadja, ter zmanjšati sladkarije in sladke pijače. Na ta način krepimo imunski sistem in zmanjšujemo tveganje za kronične bolezni.
Kemijski inštitut (KI) aktivno sodeluje tudi v evropskem projektu GENEH – Excellence Hub for Advancing Innovation in Gene Therapy, kjer z ekipo raziskovalcev pospešuje prenos znanja z laboratorijske ravni proti klinični uporabi in industriji. Prav to, o čemer dr. Benčina govori v intervjuju – povezovanje znanosti z družbo, kliniko in podjetji – je jedro poslanstva GENEH.
GENEH je čezmejno partnerstvo med Portugalsko in Slovenijo, zasnovano po modelu četvorne vijačnice (akademija–industrija–javni sektor–družba). Cilj je hitreje in varneje prenesti dosežke genskih terapij do bolnikov, zlasti pri redkih genetskih boleznih, ob tem pa krepiti skupne raziskovalne programe, deljeno infrastrukturo, usposabljanja ter podporo translaciji, regulativi in investicijam. V Sloveniji pri tem pomembno vlogo igra KI, v konzorciju pa kot partner sodeluje tudi SIS EGIZ, ki soustvarja aktivnosti za komunikacijo in diseminacijo projekta.
Partnerji GENEH projekta:
Slovenija:
- Kemijski inštitut (KI) – zagotavlja vrhunsko raziskovalno znanje in strokovnost na področju kemije in biotehnologije,
- Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS) – zastopa interese pacientov in prispeva k izboljšanju zdravstvenih storitev,
- Slovensko inovacijsko stičišče evropsko gospodarsko interesno združenje (SIH EGIZ, SRIP Zdravje – medicina) – podpira razvoj inovativnih rešitev in pospešuje translacijo raziskav,
- Biosistemika, raziskave in razvoj d.o.o. – prinaša tehnološko ekspertizo in inovacije v biotehnološkem sektorju,
- Regionalna Razvojna Agencija Ljubljanske Urbane Regije (RRA LUR) – krepi lokalni in regijski razvoj ter sodelovanje z javnim sektorjem,
- Jafral, biotehnološke raziskave in razvoj d.o.o. – prispeva k tehnološkemu razvoju in inovacijam.
Portugalska:
- University of Coimbra (UC) – koordinator projekta in vodilna raziskovalna institucija, ki krepi razvoj genske terapije,
- Comissão De Coordenação E Desenvolvimento Regional Do Centro (CCDRC) – spodbuja regionalni razvoj in povezovanje partnerjev,
- Associação Portuguesa de Ataxias Hereditárias (APAHE) – predstavlja interese pacientov z dednimi ataksijami,
- Bluepharma – Indústria Farmacêutica SA – ključni predstavnik farmacevtske industrije,
- Instituto Pedro Nunes (IPN) – poslovni partner, odgovoren za tehnološki prenos in tržno usmerjene strategije,
- Biocant Associacao De Transferencia De Technologia (BC) – prispeva k prenosu inovacij,
- Centro Hospitalar E Universitario De Coimbra EPE (CLHU) – zdravstvena ustanova, pomembna za klinično translacijo raziskovalnih dosežkov.
Več informacij: uradna stran projekta — https://www.uc.pt/geneh/