Med 6. in 8. majem 2026 je v Ljubljani potekalo tridnevno srečanje partnerjev evropskega projekta IFIGENEIA, ki razvija novo generacijo infrastrukture za trajnostno proizvodnjo radioizotopov. Projekt povezuje 22 partnerjev iz šestih držav, med njimi tudi močno slovensko skupino raziskovalnih, tehnoloških in razvojno-inovacijskih organizacij.
V Ljubljani se je med 6. in 8. majem 2026 sestal mednarodni konzorcij projekta IFIGENEIA – Inovativen sistem za generiranje izotopov z učinkovitim ionskim pospeševalnikom, enega pomembnejših evropskih projektov na področju prihodnje proizvodnje radioizotopov za potrebe nuklearne medicine, raziskav in industrije.
Radioizotopi so sestavni del radiofarmakov, ki se uporabljajo v diagnostiki in zdravljenju raka, srčno-žilnih bolezni, bolezni ščitnice ter nevroloških bolezni. Njihova dostopnost neposredno vpliva na delovanje sodobne nuklearne medicine. Občasne motnje v dobavnih verigah, omejena proizvodna infrastruktura in odvisnost Evrope od uvoza zato postajajo zdravstveno, razvojno in strateško vprašanje.
Projekt IFIGENEIA naslavlja prav ta izziv. Njegov cilj je pripraviti celovito zasnovo in izvedbeni načrt za uvedbo tehnologije linearnega pospeševalnika, t. i. LINAC, ki bi omogočil proizvodnjo širšega nabora radioizotopov na varen, prilagodljiv in okoljsko sprejemljiv način. Projekt koordinira Aristotelova univerza v Solunu, v konzorciju pa sodeluje 22 partnerjev iz Grčije, Slovenije, Cipra, Nemčije, Švice ter Bosne in Hercegovine. Skupna vrednost financiranja projekta znaša 6 milijonov evrov.
Trodnevni program v Ljubljani: od znanstvene infrastrukture do poslovnega načrta
Ljubljansko srečanje je bilo namenjeno vsebinskemu usklajevanju partnerjev, pregledu napredka projekta in poglobljenim razpravam o znanstvenih, tehnoloških, poslovnih ter organizacijskih vidikih prihodnje infrastrukture.
Prvi dan je bil posvečen usklajevanju projektnega koordinacijskega tima s slovenskimi partnerji. Srečanje se je začelo pri podjetju Cosylab, enem ključnih slovenskih tehnoloških partnerjev na področju krmilnih sistemov za velike raziskovalne in pospeševalniške infrastrukture. Partnerji so nato obiskali Reaktorski center Ljubljana, kjer so se seznanili z raziskovalno infrastrukturo Instituta »Jožef Stefan«, vključno s pospeševalnikom Tandetron in reaktorjem TRIGA.
Drugi dan je bil osredotočen na jedrne vsebine projekta: projektno upravljanje, evropski ekosistem radioizotopov v medicini, poslovne vidike biomedicinskih aplikacij, razvoj radiofarmakov ter zasnovo LINAC infrastrukture. Razprave so pokazale, da prihodnja proizvodnja radioizotopov zahteva usklajeno delovanje različnih področij: jedrske in fizike pospeševalnikov delcev, medicine, farmacije, regulative, industrijskega razvoja, izobraževanja in investicijskega načrtovanja.
Posebno težo projektu daje sodelovanje uglednih evropskih raziskovalnih ustanov, med njimi CERN, GSI Helmholtzev center za raziskave težkih ionov in Nemški center za raziskave raka DKFZ. Njihova vključenost krepi znanstveno odličnost konzorcija in potrjuje ambicijo projekta, da se oblikuje evropsko relevantna rešitev za eno ključnih razvojnih vprašanj nuklearne medicine.
Tretji dan srečanja je bil namenjen prenosu znanja, izobraževanju, diseminaciji, vključevanju deležnikov in razvoju poslovnega načrta za končne uporabnike. Partnerji so razpravljali o prehodu od raziskovalnih rezultatov do izvedljivih razvojnih modelov, potencialu odcepljenih podjetij, mentorstvu ter krepitvi zmogljivosti v širši regiji.
Slovenski partnerji v središču nastajajočega centra odličnosti
Slovenski del konzorcija sestavljajo Institut »Jožef Stefan«, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Cosylab d. d., Inženirska akademija Slovenije in Slovensko inovacijsko stičišče – SIS EGIZ, ki vodi SRIP Zdravje – Medicina.
Slovenski partnerji v projekt prispevajo znanja s področja jedrske in pospeševalniške infrastrukture, radiofarmakov, biomedicinskih raziskav, tehnološkega razvoja, usposabljanja kadrov, strateškega načrtovanja ter prenosa znanja v prakso. S tem se Slovenija umešča med države, ki lahko pomembno prispevajo k prihodnji evropski infrastrukturi za proizvodnjo radioizotopov.
V okviru projekta je predvidena vzpostavitev centrov odličnosti v Sloveniji, Grčiji in na Cipru, ob hkratni krepitvi strokovnega potenciala v Bosni in Hercegovini. Takšna zasnova odpira pot k bolj uravnoteženi regionalni dostopnosti znanja, infrastrukture in razvojnih priložnosti na področju nuklearne medicine.
Prispevek SIS EGIZ: povezovanje ekosistema in prenos razvojnih rezultatov v prakso
SIS EGIZ v projektu IFIGENEIA prispeva predvsem z vidika povezovanja slovenskega in mednarodnega inovacijskega ekosistema, diseminacije projektnih rezultatov, vključevanja deležnikov ter podpore prenosu znanja v uporabne razvojne in poslovne modele.
Kot nacionalni koordinator SRIP Zdravje – Medicina SIS EGIZ v projekt vnaša strateško razumevanje slovenskega prostora zdravja, medicine in inovacij. Prispevek SIS EGIZ je pomemben pri umeščanju projektnih rezultatov v širše razvojne tokove, pri odpiranju povezav med raziskovalnimi organizacijami, podjetji, strokovno javnostjo in odločevalci ter pri krepitvi vidnosti projekta v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.
Vloga SIS EGIZ je posebej povezana z razumevanjem, kako se prebojne tehnologije razvijajo od raziskovalnega koncepta do rešitev, ki jih je mogoče preveriti, nadgraditi in uporabiti v realnih okoljih. Pri projektu IFIGENEIA to pomeni podporo pri povezovanju znanja, potreb, partnerstev in izvedbenih poti, ki so potrebne za dolgoročno uvedbo nove infrastrukture v prakso.
Tak pristop je skladen s strateško pozicijo SIS EGIZ kot inovacijskega stičišča za vsevključujoče zdravje in kakovost življenja. SIS EGIZ deluje tam, kjer je potrebno zahtevne razvojne izzive prevesti v izvedljive projekte, partnerstva, pilote in konkretne spremembe v praksi. Projekt IFIGENEIA je primer področja, kjer se visoka znanost, prebojne tehnologije, zdravstvene potrebe in evropske razvojne usmeritve srečajo v skupnem cilju: bolj zanesljivi, dostopni in trajnostni nuklearni medicini.
Na poti proti odpornejši evropski oskrbi z radioizotopi
LINAC tehnologija, ki je v središču projekta IFIGENEIA, odpira možnosti za bolj prilagodljivo proizvodnjo radioizotopov. Zaradi nastavljivosti energije, tarč in tokov lahko takšna infrastruktura podpira proizvodnjo različnih radionuklidov za medicinske, raziskovalne in industrijske namene.
Za Evropo to pomeni pomemben razvojni premik. Zanesljivejša oskrba z radioizotopi krepi odpornost zdravstvenih sistemov, zmanjšuje odvisnost od omejenih proizvodnih virov in podpira razvoj naprednih diagnostičnih ter terapevtskih pristopov. Za Slovenijo projekt pomeni priložnost za nadgradnjo domačega znanja, krepitev mednarodne vloge in oblikovanje dolgoročnih zmogljivosti na področju, ki bo v prihodnjih desetletjih vse pomembnejše za personalizirano medicino.
Ljubljansko srečanje konzorcija IFIGENEIA je pokazalo, da Slovenija razpolaga z znanjem, partnerstvi in raziskovalno-tehnološkimi kapacitetami, ki jo lahko umestijo med pomembne evropske akterje na področju trajnostne proizvodnje radioizotopov. Projekt se s tem razvija v smeri, ki presega posamezno tehnološko rešitev: odpira prostor za novo generacijo sodelovanja med znanostjo, industrijo, zdravstvom in inovacijskim ekosistemom.