»Slovenija ima ogromno znanja, temelječega na inovativni miselnosti«.

Novartis je eden največjih zaposlovalcev in najuglednejši delodajalec v Sloveniji. Vsako leto vložijo okoli 200 milijonov evrov v raziskave in razvoj ter v nove projekte. Ustvarjajo opolnomočeno, vedoželjno in navdihujočo kulturo, kjer se inovativni duh počuti domače. Mag. Robert Ljoljo, MBA, predsednik uprave Leka d. d. in prvi mož Novartisa v Sloveniji, ob tem poudarja, da je poleg znanja, poguma in skrbi za sočloveka eden od temeljev njihovega delovanja ravno inovativnost.

Mag. Robert Ljoljo, MBA, predsednik uprave Leka d. d. in prvi mož Novartisa v Sloveniji

 

V kriznih časih postaja reševanje izzivov nuja, inovacije pa niso več luksuz. Kako ocenjujete inovacijsko kondicijo v Sloveniji? Smo sledilci, ali vodimo?

Se strinjam, nenehne inovacije, ki vodijo tako v optimizacijo vsakdanjih poslovnih operacij kot tudi v nove, prebojne izdelke ali storitve, so dandanes neizogiben del uspešnih podjetij. V farmacevtski industriji pa še toliko bolj – za naše podjetje je inovativnost poleg znanja, poguma in skrbi za sočloveka eden od temeljev našega delovanja. Prav tukaj smo v Sloveniji izjemno konkurenčni in tudi pionirji v znanju in inovacijah, s pospešeno hitrostjo osvajamo in tudi sami razvijamo nove napredne tehnologije in tehnologije prihodnosti ter s pridom izkoriščamo potenciale avtomatizacije in digitalizacije, ki nam jih sodobni čas prinaša. Če izpostavim na primeru našega podjetja, se je v zadnjih letih v Sloveniji nabralo ogromno znanja, ki temelji na inovativni miselnosti, kar je Novartis prepoznal in temu namenil tudi več investicij.


Kako inovativnost naslavljate v Novartisu?

Inovativnost je v Novartisu v Sloveniji tako ena izmed ključnih vrednot, ki je vpletena v vsa področja dela in jo v podjetju nenehno spodbujamo z različnimi pobudami ter dejavnostmi. Dodal pa bi še, da lahko na tem področju še veliko naredimo s še bolj učinkovitim povezovanjem gospodarske in akademske sfere. Imamo kar nekaj dobrih priložnosti, ki bi jih veljajo izkoristiti v prihodnosti. S tem bi inovativnost lahko dvignili še stopnjo višje. Tudi na ravni EU obstajajo programi in pobude, ki lahko doprinesejo k boljši inovacijski kondiciji. Ena izmed takšnih je zagotovo shema IPCEI, torej projekti v skupnem evropskem interesu, ki lahko pomembno prispevajo h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in višji konkurenčnosti industrije ter gospodarstva EU.  Ti delujejo prav na principu povezovanja in združevanja znanja, finančnih virov in gospodarskih akterjev evropskih držav.


Kaj je za vas predpogoj inovativnosti?

Če najprej pogledamo naš širši ustroj, imamo v Sloveniji dobro urejen ekosistem z vidika šolstva, davkov in zdravstvene infrastrukture. Spodbudno zunanje okolje je predpogoj, na katerem v podjetjih sploh lahko gradimo na razvoju in inovativnosti.

Na ravni mikrookolja, torej na ravni podjetja, pa je tako, da  se lahko inovativno okolje razvije in zaživi predvsem tam, kjer je vzpostavljena močna kultura, ki inovativnost spodbuja in jo nagrajuje. Pomemben predpogoj je tudi podpora z vidika investicij in ustrezne opreme, ki nam sploh omogoča določen preboj. Kot izjemno inovacijsko usmerjeno podjetje tovrstnim projektom dajemo prednost, navsezadnje pa smo se v minulih letih izkazali s številnimi uspešnimi inovativnimi projekti, tako v domačem okolju kot na globalni ravni.


Kako znotraj tega ocenjujete pomen združenj kot je SIS EGIZ?

Za spodbujanje prebojnih inovacij in inovacijske miselnosti v slovenskem gospodarstvu ni nikoli premalo spodbud in združenje SIS EGIZ ima pri tem pomembno vlogo. Strateško povezovanje, mreženje, inovacijske aktivnosti – to so ključne aktivnosti, ki jih združenje lahko izvaja z namenom, da se v Sloveniji ustvarja spodbudno okolje, pridobiva pomembne investicije za razvoj in se nasploh Slovenijo umešča na zemljevid inovativno-razvojnih držav.


“Pretok znanja in znanstvenih odkritij med akademsko, znanstvenoraziskovalno sfero in gospodarstvom gre predvsem prek ljudi,” pravite. Kako vodite, kako povezujete, kako vzpodbujate agilnost, vključenost?

Že od samih začetkov našega podjetja tesno sodelujemo z drugimi institucijami, tako s fakultetami in univerzami kot z raziskovalnimi organizacijami. Z leti smo to področje tudi organizacijsko uredili, saj se temu posveča skupina sodelavcev v okviru naših strateških programov. Sodelovanje in povezovanje tako lahko aktivno živi ves čas. Verjamemo namreč, da nam prav to omogoča napredek, snovanje inovativnih rešitev in razvoj talentov. Marsikatero prebojno novost smo v minulih letih oblikovali s pomočjo zunanjih partnerjev, obenem pa so tovrstne organizacije, še posebej iz akademskih vrst, pomemben vir novih talentov, ki jih vseskozi iščemo. Sodelovanje nenehno spodbujamo tudi z vključevanjem v pilotne in druge razvojne projekte, z različnimi dogodki, ki spodbujajo povezovanje in z mentorstvi. Tovrstnih povezovanj se veselijo tudi naši sodelavci, saj velikokrat dobijo novo perspektivo o določeni temi, obenem pa tudi svež nabor znanja in informacij.


Znanost je močan gradnik družbe. Kako pa zaznamuje vas, osebno? Kdo so vaši vzori?

Se strinjam, znanost je zame tista, ki odpira meje, odstira neodkrito, nas žene naprej in vsakič znova prepriča, da znamo poiskati rešitev za vsak izziv. Predvsem pa nam omogoča, da ne obstanemo na mestu, ampak smo vedno v iskanju novega. Zato se popolnoma strinjam z Albertom Einsteinom, ki je rekel: »Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.«


Če bi morali za farmacevtsko družbo Lek poiskati metaforo, kaj bi ta bila? Kako bi Lek opisali z eno besedo, stavkom? In kako bi opisali razmerje do Novartisa?

Menim, da je prav beseda ”inovativnost” tista, ki najbolj zaznamuje naše podjetje. Naša inovacijska kultura, ki je resnično vpeta v vse pore našega delovanja, nas zaznamuje že vse od našega nastanka in današnji uspehi so priča temu, da našo miselnost poganja prav spodbujanje inovacij. Tudi zunanja javnost potrjuje našo inovativnost z različnimi nagradami, kot je zlata nagrada GZS za inovacije, pa nagrade slovenskim znanstvenikom znotraj skupine Novartis za izjemne dosežke na področju raziskav in razvoja in podobno.

 

Napram Novartisu ima Lek pomembno strateško pozicijo, kar dokazuje tako z investicijami kot načrti za prihodnost. Odkar je Novartis od leta 2002 prisoten v Sloveniji, letos torej mineva 20 let, je v naše slovenske lokacije vložil več kot 3 milijarde evrov. Od tega je več kot polovico namenil razvoju, ostalo pa posodobitvi in krepitvi proizvodnih zmogljivosti. Slovenija je trenutno tako po kakovosti, znanju ter stroškovni učinkovitosti top naložbena lokacija v Novartisu, kjer imamo vse od razvoja prek proizvodnje učinkovin in končnih izdelkov do pomembnega dela komercialnih operacij.


Lek je vaša prva in edina redna zaposlitev. Svojo poklicno pot ste začeli v Leku d. d. že kot študent leta 1993. Zadnjih 12 let ste bili tesno vpeti v Sandozovo in Novartisovo globalno mrežo, pred imenovanjem za predsednika uprave Leka pa ste vodili globalno strategijo nabave za celotno Novartisovo proizvodnjo. Vas nikdar ni mikalo delati kje drugje? V drugem podjetju, panogi, državi? Zakaj ne? Če da, zakaj ste si premislili?

Del tega podjetja sem že res zelo dolgo. Zamenjal sem kar nekaj delovnih mest in doživel številne spremembe. Sicer sem mnenja, da nikoli ne reci nikoli, a k temu, da sem tako dolgo ostal zvest temu podjetju, sta pripomogla dva ključna dejavnika. Prvi je zagotovo ta, ki se je zgodil pred 20 leti, torej prevzem Leka s strani Novartisa. S tem je slovensko podjetje postalo del velike globalne družine, ki ima svoje zakonitosti in načine delovanja. Drugi pa je, da delo v Novartisu ponuja obilico možnosti za karierni in tudi osebni razvoj. Če ne bi bili del globalne zgodbe, kakšne od priložnosti za poklicni razvoj zagotovo ne bi dobil. V svoji karieri sem ves čas napredoval, se premikal med različnimi funkcijami, čeprav vse v okviru enega podjetja.


Kako ocenjujete razvoj podjetja skozi čas – recimo od leta 1993 do danes?

Podjetje Lek je bilo kot prvo in najstarejše farmacevtsko podjetje v Sloveniji ustanovljeno 31. oktobra leta 1946. Že 75 let soustvarjamo razvojne tokove v svetovni farmacevtski industriji, medtem ko neprekinjeno rastemo in se razvijamo, danes kot pomemben del Novartisa.

Če pogledamo v našo preteklost od devetdesetih let dalje, sta nas zaznamovala predvsem intenzivni razvoj in obsežna širitev na tuje trge. Lek je bil prvo srednjeevropsko farmacevtsko podjetje, ki je z zdravilno učinkovino cimetidin vstopilo na zahtevni ameriški trg. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja sta bila tudi razvoj in proizvodnja kalijevega klavulanata, sestavine širokospektralnega antibiotika. Konec prejšnjega stoletja smo se podali tudi na pot biofarmacevtike, najsodobnejše veje farmacije. Izjemno znanje slovenskih strokovnjakov s področja biofarmacevtike, ki so tesno sodelovali s strokovnjaki z Nacionalnega kemijskega inštituta, je pripomoglo k temu, da smo danes kot del Novartisa pomembno razvojno in proizvodno središče ter edini industrijski center sodobne biotehnologije v Sloveniji. Leta 2002 smo postali del  Novartisa in takrat se je za nas začelo pospešeno obdobje rasti in razvoja, predvsem zahvaljujoč investicijam lastnika ter seveda našim sodelavcem in sodelavkam, izjemnim strokovnjakom in znanstvenikom na svojih področjih. Izjemno je bilo tudi leto 2016, ko smo kot prvi v Slovenijo pripeljali industrijo originatorskih zdravil, saj smo takrat odprli prvi obrat v Sloveniji za proizvodnjo učinkovin za inovativna zdravila.

Danes Novartis v Sloveniji z vsemi svojimi divizijami s 14,2-odstotnim tržnim deležem ohranja vodilni položaj na slovenskem farmacevtskem trgu. Lek je z 28,4-odstotnim tržnim deležem drugo največje podjetje na trgu generičnih zdravil. Okrepil je tržni položaj kot drugi največji ponudnik zdravil na recept in ohranil vodilno mesto na trgu zdravil brez recepta, generičnih antiinfektivnih zdravil ter podobnih bioloških zdravil.

V 2021 je Novartis v Sloveniji lansiral 778 novih izdelkov v več kot 80 držav, med drugim smo slovenskim bolnikom predstavili novo zdravilo za napredovalnega raka dojk. Na proizvodnih lokacijah v Sloveniji smo proizvedli in zapakirali 37 inovativnih zdravil.

Obenem smo v Razvojnem  centru Slovenija, vodilnem razvojnem centru v Sandozu, so vložili 29 dosjejev  za generična zdravila na ključnih trgih ZDA, Evrope, Rusije, Japonske,  Brazilije, Avstralije, Mehike in Tajske ter lansirali 13 generičnih zdravil za  zdravljenje anemije, rakavih obolenj, kardiovaskularnih bolezni, glivičnih  obolenj in pljučne fibroze.

Rad rečem, da smo »company of firsts«, torej podjetje, ki je velikokrat prvo pri vpeljavi novosti. Začenši s Sandozom smo bili prvi, ki smo na trg lansirali podobno biološko zdravilo. Ponašamo se z edinim industrijskim centrom za sodobno biotehnološko proizvodnjo bioloških in podobnih bioloških zdravil v Sloveniji. Smo prvi, ki smo v Slovenijo pripeljali proizvodnjo originatorskih bioloških učinkovin z visoko dodano vrednostjo. Smo tudi prvi znotraj globalne skupine Novartis, ki smo se odločili implementirati tehnologijo mešane resničnosti. Ta omogoča sodelovanje, komunikacijo in delo na povsem novem, pred kratkim še »znanstveno-fantastičnem« nivoju. Tudi na kadrovskem področju  nismo zaostajali. Postali smo namreč prvo farmacevtsko podjetje v Sloveniji, ki je prejelo mednarodni certifikat Top Employer.


Kaj želite spremeniti in kaj ohraniti kot predsednik uprave Leka?

Zagotovo želim ohraniti in še nadalje razvijati našo močno kulturo, ki je vedno bolj prepoznavna tudi navzven. S ponosom lahko rečem, da so naši zaposleni skozi leta zrastli v medsebojnih odnosih, zavzetosti, opolnomočenosti in vedoželjnosti, ki so v samem bistvu našega napredka in dosežkov. Prav ta organizacijska kultura je gonilo našega uspeha in na tem želimo delati še naprej. Vsekakor bomo še vlagali tudi v izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, saj s tem nadgrajujemo znanje, ki omogoča naš napredek in razvoj.

Na področju samega razvoja podjetja pa se želimo še bolj premikati v smer novih, zahtevnih tehnologij in v celoti izkoristiti vse prednosti, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija. Zato ohranjamo visoko raven naložb v razvoj in raziskave in jih usmerjamo na področja, ki so še brez odgovorov na medicinske potrebe.


Kam se usmerja farmacevtska panoga? Kaj nakazujejo trendi?

Ne moremo mimo dejstva, da sta za farmacevtsko panogo pestri dve leti, ki sta marsikatero podjetje postavili pred številne izzive. A so se v tem času pokazale tudi nekatere priložnosti za izboljšave poslovanja, predvsem vezane na odpornost industrije na globalne pretrese, na primer vezane na dobavne verige, ter potrebo po agilnosti. Čeprav je bilo preteklo leto turbulentno, je farmacevtski industriji prineslo številne priložnosti za izboljšave in inovacije na različnih področjih delovanja, kar bo omogočilo nove in dostopnejše možnosti zdravljenja za bolnike po vsem svetu.

Glede samih trendov pa menim, da smo sredi intenzivnega digitalnega preoblikovanja v zdravstvu, kar za farmacevtsko industrijo pomeni pomembno priložnost preseči tradicionalni model delovanja pri odkrivanju in razvijanju novih zdravil. Digitalna preobrazba je ključna za boljšo oskrbo bolnikov, stroškovno učinkovitost, večjo preglednost ter boljšo proizvodnjo in razvoj zdravil. Covid-19 je ta trend digitalizacije v farmacevtski industriji še pospešil.

V prihodnosti bo še več poudarka na uporabi inovativne znanosti in tehnologije za reševanje najzahtevnejših farmacevtskih vprašanj, razvijanju načinov zdravljenja in še bolj dostopnemu zdravstvu. Verjamemo, da bodo v prihodnjih letih v farmacevtski industriji vse pomembnejše inovacije, ki prinašajo prebojna zdravila in izdelke. Zato ohranjamo visoko raven naložb v razvoj in raziskave in jih usmerjamo na področja, ki so še brez odgovorov na medicinske potrebe.

Na področju samega razvoja zdravil pa menim, da se bodo v prihodnje uveljavljala nova personalizirana zdravila (genske in celične terapije), ki bodo zahtevala več interakcije z bolniki in zato tudi več zaupanja. Bolniki bodo imeli namreč več nadzora nad zdravljenjem kot danes.


Pridobili ste MBA, svoje znanje nenehno izpopolnjujete tako doma kot v tujini (IEDC Bled, IMD Lausanne, Harvard Business School, Novartisov trening za vodstvene kadre idr.). Kaj vam pomeni znanje?

Kot je vidno iz moje izobraževalne poti, je znanje nekaj, kar izjemno cenim. Tako kot je redna telovadba pomembna za vzdrževanje telesne kondicije, je redno nadgrajevanje znanja ključno, da človek ostane agilen in inovativen. Z izpopolnjevanjem treniramo naše možgane in ohranjamo bistrost misli. Če se navežem na misel od prej, pridobivanje znanja mi pomeni to, da ne stopicam na mestu, temveč se razvijam in napredujem.


Konec prejšnjega meseca je prišla v javnost novica, da Lek v Ljubljani načrtuje 82,6-milijonsko naložbo. Kaj se bo odvijalo na ljubljanski lokaciji?

Na podlagi močne Novartisove prisotnosti v Sloveniji je bila za lokacijo novega objekta, kjer bo potekala proizvodnja aseptičnih izdelkov v vialah in prednapoljnenih  brizgah, izbrana naša ljubljanska lokacija. Za naložbo bomo sprejeli tudi državno spodbudo v višini 6,56 milijona evrov. Naložba, za katero so se pripravljalna dela začela konec meseca januarja, redna proizvodnja pa je načrtovana za leto 2025, nam bo omogočila dodatno izkoristiti obstoječe zmogljivosti in strukture na lokacijah v Sloveniji, upoštevajoč naše dosedanje dosežke pri proizvodnji ter strokovno znanje. Naložba bo podprla Novartisov obstoječi portfelj in portfelj, ki se bo v prihodnosti še okrepil ter se osredotočil na dobavo generikov, podobnih bioloških zdravil in inovativnih zdravil za bolnike po vsem svetu.


Ste med najuglednejšimi zaposlovalci. Če je Novartis na začetku tisočletja kupil Lek z 2400 zaposlenimi v Sloveniji, koliko delavcev zaposlujete sedaj, kako navdušujete zaposlene, si želite, da bi bili tudi oni tako lojalni Leku kot vi?

Danes zaposlujemo skoraj 5.500 ljudi, število novih sodelavcev pa stalno povečujemo. Ena od naših ključnih usmeritev je postati in ostati prva izbira za najbolj perspektivne in talentirane kadre, zato je upravljanje talentov ena od naših prioritet. Želimo pritegniti najboljše, kar ponujajo zaposlitveni trg, fakultete, raziskovalni inštituti in druge izobraževalne ustanove iz Slovenije in tujine.

Ponosni smo na to, da v Novartisu v Sloveniji ustvarjamo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ustvarjamo opolnomočeno, vedoželjno in navdihujočo kulturo, ki temelji na integriteti in vrednotenju raznolikosti. Zagotavljamo varno in vključujoče delovno okolje, v katerem se vsi zaposleni počutijo sprejete. Omogočamo jim delo v mednarodnem okolju, kar jim nudi priložnost za povezovanje s tujimi strokovnjaki. Zaposlene cenimo in pravično nagrajujemo tako s finančnimi kot nefinančnimi nagradami in spodbudami, omogočamo jim osebni in profesionalni razvoj. S tem zagotovo pripomoremo k temu, da ustvarjamo tudi lojalne zaposlene, ki prepoznajo in cenijo naš doprinos in ustvarjanje dodane vrednosti za vse naše sodelavce.


Danes najboljše jutri ne bo več dovolj dobro. Kako držite tempo z ritmom časa?

Mislim, da se moramo neprestano spraševati, ali smo nekaj dovolj dobro naredili, ali smo se dovolj potrudili in kakšen vpliv ima to, kar delamo, na našo okolico. To nenehno iskanje odgovorov nam omogoča izboljšave in spodbuja inovativnost v vsem, kar počnemo. Ves čas moramo torej biti agilni in imeti pred sabo tudi širšo sliko.


Kako skrbite za svojo dobro voljo? Kaj vas razveseli in kaj razjezi, razžalosti?

Zagotovo me v dobro voljo spravi uspešna izpeljava in zaključek projektov, naj bo to na poslovnem ali osebnem področju. Ni večjega veselja kot videti, da so vsi koraki obkljukani, rezultat pa je tak, kot si ga načrtoval. Razžalosti pa me, kadar vidim, da ljudje svojega dela ne opravljajo s strastjo in zavzetostjo. Prepričan sem, da se energija, ki jo vložiš, povrne z zadovoljstvom ob dobro opravljeni nalogi.

Za konec: nam zaupate verz iz svoje najljubše pesmi?

We are the champions of the world. Rad sem v družbi najboljših (smeh).

 

Za SIS EGIZ pripravila: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications, https://iufc.si/en/home/