SRIPI – dobra zgodba sodelovanja znanosti, gospodarstva in kreativnega sektorja

 

Mag. Marjana Majerič je izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo in aktivna sooblikovalka slovenskega startupovskega in scaleupovskega ekosistema. Kot namestnica direktorja je sodelovala tudi s Tehnološkim parkom Ljubljana in kot direktorica za strokovne vsebine za področje javnega sektorja v podjetju PwC. Vseskozi je bila močno vpeta v kreiranje ekosistema tako v Evropi kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije. V zadnjem letu svetuje v programu »Enterprise Growth Programme« izvajalca EBRD. Med vso svojo aktivnostjo je našla tudi čas za ustanovitev dveh lastnih podjetij.

 

Avtorica: Tonja Blatnik

 

 Kako bi v kratkem strnili gospodarsko in inovacijsko kondicijo Slovenije?

Slovenija kot zmerni inovator kaže potencial, a tudi potrebo po nadaljnji okrepitvi inovacijske zmogljivosti. Medtem ko je gospodarstvo stabilno, je ključnega pomena nadaljnje vlaganje v RRI in tehnološki razvoj, da se zagotovi dolgoročna konkurenčnost. Poudarek je na spodbujanju sinergij med raziskovalnimi ustanovami in industrijo ter ustvarjanju ugodnih pogojev za rast in razvoj inovativnih podjetij.

 

Bi ocenili, da je področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva?

V Sloveniji se čedalje bolj prepoznava pomen tesnega sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Zato je GZS, skupaj z Vlado RS, Rektorsko konferenco in KOsRISom podpisala zgodovinski strateški dogovor, ki vsebuje tudi akcijski načrt, ki odraža prizadevanje za boljšo usklajenost in večjo praktično uporabo raziskovalnih dosežkov v industriji kot tudi gospodarstvu na sploh. Kljub zavzetosti izpolnjevanja dogovorov na strani GZS je treba še dodatno okrepiti dialog med akademskim sektorjem, industrijo in vlado, da se zagotovi, da so inovacijski napori usmerjeni v sektorje, ki najbolj prispevajo h gospodarski rasti.

 

Kako močno so v družbo še zasidrani stereotipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj?

Stereotipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj, so še vedno prisotni, a postopoma izginjajo. Vse več je primerov uspešnega prenosa tehnologij in znanja iz raziskovalnih laboratorijev v gospodarstvo. Vendar je ključnega pomena nadaljevati z ozaveščanjem in promocijo uspešnih zgodb sodelovanja, da se te zastarele predstave dokončno odpravijo. Tovrstne dobre prakse izpostavljamo na GZSjevih dogodkih ter jih tudi nagrajujemo. To počnemo že 28 let npr. na področju inovacij, kjer so tudi vidne inovacije komercializirane skozi sokreiranje med raziskovalno/akademsko sfero in gospodarstvom, kar prezentira 13 regijskih zbornic GZS.

 

Kako lahko pomagamo rušiti te stereotipe? Kaj na tem področju dela GZS?

GZS igra ključno vlogo pri povezovanju znanosti in gospodarstva. Z organizacijo dogodkov, delavnic in forumov, kjer se srečujejo akademiki in podjetniki, spodbuja dialog in sodelovanje. GZS prav tako promovira uspešne primere sodelovanja in s tem pomaga pri razbijanju stereotipov, da znanost in gospodarstvo ne moreta uspešno sodelovati. Pri tem lahko izpostavim Dan inovativnosti, kjer smo med drugim izpeljali mreženja med znanostjo, gospodarstvom in tudi predstavniki kreativnega sektorja. Dobra zgodba sodelovanja so tudi SRIPi, nekatere izmed njih koordinira GZS.

 

Brez vlaganj v razvoj, raziskave in inovacije ne bo blaginje. Pametna specializacija in SRIP-i tvorijo osnovo tega. Kaj bi temu že sedaj uspešnemu instrumentu še dodali, kako bi ga lahko še nadgradili? 

SRIP-i so se izkazali kot uspešen model za spodbujanje inovacij in povezovanje gospodarskih ter raziskovalnih subjektov. Za nadaljnjo nadgradnjo bi bilo potrebno zagotoviti še večjo medsektorsko povezovanje, doseči trajno in sistemsko izvajanje internacionalizacije skozi GZS (po vzoru tujih gospodarskih zbornic) in zagotoviti, da finančna sredstva in investicije še bolj ciljno podpirajo inovativne projekte z visoko dodano vrednostjo.

 

»SRIP-i poznajo model karierne platforme, ki bi državi prinesla ogromno, saj omogoča napovedovanje potreb po kompetencah,« ste dejali vsled dogodka SRIP-i in gospodarska konkurenčnost Slovenije. Lahko pojasnite?

GZS je razvila model karierne platforme, ki se uporablja v SRIP-ih, omogoča boljše razumevanje in napovedovanje potreb po kompetencah. To je ključnega pomena za usklajevanje izobraževalnih programov s potrebami gospodarstva in zagotavljanje, da ima delovna sila potrebne veščine za podporo inovativnemu in tehnološko naprednemu gospodarstvu.

 

Nekateri vidijo SRIP-e tudi kot ključni instrument za vstop v globalne verige vrednosti. Se strinjate? Zakaj?

SRIP-i so ključni za integracijo Slovenije v globalne verige vrednosti. Spodbujajo razvoj inovacij in specializiranih znanj, ki so pomembni za konkurenčnost na globalnem trgu. Podpirajo razvoj visokotehnoloških izdelkov in storitev, ki so ključni za vstop v globalne tržne niše. Z zagotavljanjem platforme za sodelovanje in izmenjavo znanja med podjetji in raziskovalnimi institucijami SRIP-i bistveno prispevajo k povečanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. GZS-jev Center za mednarodno poslovanje posebno pozornost posveča prav temu področju, saj s tem povezovanjem prodirajo slovensko znanje, tehnologije, inovacije na globalni trg in s tem dobimo povratno znanko tudi v Sloveniji. Na tak način se pojavimo na zemljevidu tehnično in znanstveno zanimivih destinacij tudi za pridobivanje kadrov.

 

SRIP-i tvorijo pomemben podporni ekosistem, nudijo celo prostor za povezovanje konkurentov. Kako bi ocenili vlogo vlade?

Vlada ima ključno vlogo pri oblikovanju in podpori ekosistema SRIP-ov. Zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in zagotavljanje usklajene politike so bistveni elementi, ki prispevajo k uspehu SRIP-ov. Vendar je pomembno, da vlada zagotavlja tudi prilagodljivost in hitro odzivnost na spreminjajoče se potrebe gospodarstva, da se maksimizira učinkovitost podpornega okolja.

 

Kako bi opredeli pomembnost združenj, kot je SIS EGIZ? 

Združenje, kot je SIS EGIZ, in tudi GZS igrajo ključno vlogo pri usmerjanju in koordinaciji inovacijskih prizadevanj na nacionalni ravni. Ponujajo platformo za sodelovanje, izmenjavo znanja in najboljših praks med različnimi deležniki. Njihova vloga pri oblikovanju strateških usmeritev in pri povezovanju akademske sfere, industrije in države je neprecenljiva, saj prispeva k bolj učinkovitemu, usklajenemu in trajnostnemu inovacijskemu ekosistemu.