Sporočilo za medije, Skupščina HealthChain, M hotel Ljubljana, Derčeva ulica 4

Kako lahko sodobne informacijske tehnologije izboljšajo kakovost zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov

Ljubljana, 22. in 23. maj 2024: Slovenija gosti zasedanje skupščine partnerjev evropskega projekta HealthChain, ki spodbuja uvajanje  digitalnih rešitev v medicino. V Ljubljani se bo zbralo 46 predstavnikov zdravstvenih ustanov in IT podjetij iz petih držav – Španije, Portugalske, Hrvaške, Nizozemske in Slovenije. Ključni cilj je preseči vrzel med informacijsko komunikacijskimi tehnologijami in medicino in tako pomagati bolnikom do boljše in hitrejše oskrbe. Predstavili bodo konkretne rešitve, ki izboljšajo komunikacijo med zdravnikom in bolnikom, bolnika opolnomočijo in povečajo kakovost zdravljenja ter skrajšajo ležalno dobo. Slovenija bo predstavila aplikacijo za odpravo dolgih hospitalizacij pri posegih za zamenjavo kolka.

 Nove tehnologije, informatizacija in digitalizacija vse bolj vstopajo tudi na kompleksno področje medicine in zdravja. Evropski parlament je 24. aprila letos sprejel uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS). Ta bo posameznikom omogočila večji nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki. Ljudje bodo lahko lažje dostopali do teh podatkov in jih delili.  Izzivi, s katerimi se soočamo v Sloveniji (vir podatkov poročilo Ministrstva za zdravje RS, 2023):

  • Čakalne dobe

V Sloveniji se število čakajočih nad dopustno čakalno dobo povečuje in se je v primerjavi z letom 2018 skoraj potrojilo. Nad dopustno čakalno dobo je lani čakalo 117.358 oz. 44,4 odstotka vseh čakajočih na storitve, kar je več kot leta 2022, ko je bilo čakajočih nad dopustno čakalno dobo 88.233.

  • Staranje prebivalstva

Leta 2040 naj bi bilo v starostni skupini nad 65 let skoraj 30 % prebivalcev Slovenije.

  • Pomanjkanje sredstev za IKT

Gospodarstvo namenja od letnih prihodkov med 6 % in 10 % v razvoj in vzdrževanje  informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Glede na zbranih več kot 4 milijarde evrov za storitve v zdravstvu bi torej v IKT morali vlagati okrog 350.000.000 EUR letno. ZZZS nakaže izvajalcem v javni zdravstveni mreži skupaj nekaj pod 7 milijonov EUR za neposredno vlaganje v IT, izvajalci pa namenijo od svojih prihodkov v IKT manj kot 2 % sredstev.

  • Nepovezljivost podatkov

Za celovito upravljanje zdravstvenega sistema je potrebno poenotenje metodologij upravljanja s podatki.

Te izzive naslavlja evropski projekt HealthChain, ki ga za Slovenijo koordinira SRIP Zdravje – medicina, Slovensko inovacijsko stičišče, sodelujejo pa Kirurški sanatorij Rožna dolina ter IT-podjetji Gospodar zdravja in Parsek. Slovenija je v projektu nosilka konketnega izziva: odprava dolgih hospitalizacij pri posegih za zamenjavo kolka.

Pred zasedanjem skupščine partnerjev projekta, ki je del programa I3 (Interregional Innovation Investment), je dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica Slovenskega inovacijskega stičišča in SRIP Zdravje – medicina, izrazila zadovoljstvo nad tem, da smo v Sloveniji uspeli povezati kompetentne partnerje, ki že aktivno rešujejo konkretne izzive. “Končni cilj projekta je skrajšati čas hospitalizacije pri posegih zamenjave kolka pri starejših pacientih, ne da bi pri tem ogrozili varnost pacientov. Zato sta razvoj in izvajanje inovativnih psihosocialnih in tehničnih pristopov, ki prispevajo k zanesljivosti storitev in zmanjšujejo psihosocialne izzive bolnikov, nujna.”

 

 

 

Partnerji so razvili aplikacijo mobilna izkaznica zdravja Gospodarja zdravja. Prek nje lahko bolniki ali njihovi skrbniki varno komunicirajo z zdravstvenimi izvajalci, pridobijo storitve na daljavo in podporo tudi doma.

Gorazd Hladnik, Gospodar zdravja: “Cilj je boljša kakovost življenja ob krajših čakalnih dobah zaradi krajše hospitalizacije, s povprečno 7 dni na 2 dneva.” 

 

 

Prof. dr. Vojko Flis za Kirurški sanatorij Rožna dolina: “Aplikacija bo bolniku prihranila pot do zdravnika (za starostnike je to običajno kar majhen podvig), ambulanto pa bo razbremenila in prihranila več časa za bolnike, ki potrebujejo pregled v živo. Aplikacija bo povezana s sistemom za naročanje, omogočala bo seznanitev s posegom z razlago operacije in seznanitev s pooperativno fizioterapijo.”

 

 

Gašper Čehovin, IT podjetja Parsek: “S promocijo in napredkom digitalne transformacije pridobivamo vsi igralci v panogi na vseh evropskih trgih, še posebej pa to čutijo pacienti. Izkušnje in znanje, ki jih delimo, segajo na področje internacionalizacije, interoperabilnosti, odprtih standardov, skladnosti rešitve z zahtevami izbranih evropskih trgov in varnosti.”

 

 

HealthChain na podoben način združuje znanja in izkušnje še 4 regionalnih ekosistemov na področju digitalizacije zdravstva. Vsaka država ima svoj konzorcij, kjer sodelujo IT podjetja, zdravstveni ustanove in koordinator.

Primer: Hrvaška

 Andrej Vujković, Sustainable Solutions, Hrvaška: Moči smo združili Klinični center Rijeka, IT podjetje Verso Altima Group in RiniGARD (Reševalci), ter podporno podjetje Sustainable Solutions GIU. Naša rešitev je namenjena oddaljenemu nadzoru bolnikov s srčnim popuščanjem po hospitalizaciji. Cilj sistema za daljinsko spremljanje je odkriti zgodnje znake poslabšanja, omogočiti pravočasne intervencije, zmanjšati ponovne sprejeme v bolnišnice in zmanjšati umrljivost. Razvili so posebno pametno uro, zasnovano za merjenje in spremljanje vitalnih znakov pacienta ter zaznavanje atrijske fibrilacije. Ura shrani meritve in jih preko mobilne aplikacije prenaša na centralno platformo, kjer se podatki shranjujejo in prikazujejo na portalu Pulsevita. Prek portala Pulsevita zdravstveno osebje spremlja vitalne znake, kot so srčni utrip in elektrokardiografski posnetki bolnikov ter iščejo motnje ritma ali atrijsko fibrilacijo. Pacienti dnevno samostojno beležijo biometrične meritve (tj. telesno težo in krvni tlak) in jih preko aplikacije sporočajo portalu. RiniGARD bo v sodelovanju s KBC Rijeka testiral rešitev SAFE (System to Avoid Falls Events) za preprečevanje padcev z bolniških postelj. SAFE je inovativen sistem s toplotnim senzorjem, ki uporablja pametne algoritme za zaznavanje potencialno tveganih položajev v postelji in omogoča zdravstvenim delavcem, da spremljajo oskrbo pacientov, ne da bi bili prisotni v sobi. Če je varnost pacienta ogrožena, SAFE takoj pošlje alarm o možnosti padca s postelje. Cilj rešitve RiniGARD je izboljšati varnost pacientov, kakovost oskrbe in pomagati zmanjšati stroške zdravstvenega varstva z zmanjšanjem pojavnosti padcev in s tem povezanih poškodb.

 

Primer: Portugalska

Marina Salomão, Institute Pedro Nunes:  “Bolnišnica Centro Hospitalar e Universitário de Coimbra (CHUC) sodeluje s podjetji kot IT podjetje Promptly Health, ki razvijajo tehnologije zdravstvenega varstva. Te akcije je treba obravnavati kot “reševalce”, ki rešujejo situacijo. Model HealthChain je primer dobre prakse regijskega povezovanja, ki temelji na neizkoriščenem digitalnem potencialu.”

Primer: Španija

 Myriam Martin, strateška koordinatorka HealthChain, Ticbiomed: “Evropska unija podpira organizacije v HealthChain pri ustvarjanju močnih ekosistemov inovacij v zdravstvu, ki so usklajeni z njihovimi regionalnimi prednostnimi nalogami. Naš cilj ni samo razvoj tehnologije, ampak tudi povečanje in sprejemanje inovacij, kar v končni fazi koristi družbi. Poleg tega izmenjujemo izkušnje in najboljše prakse v 10 regijah, da zagotovimo medregionalno sodelovanje.

 Elena López, koordinatorka implementacije HealthChain, Ticbiomed: “Združevanje različnih deležnikov povečuje inovativnost in kakovost zdravstvenih storitev. Bolnišnice, podjetja in združenja skupaj delajo v službi bolnikov. V Murciji delamo na digitalni platformi olajšati komunikacijo med bolniki s kroničnimi obolenji in njihovimi zdravniki, kar ima za posledico boljše upravljanje zdravja bolnikov.”

Maria Bernabé, vodja projekta, Ticbiomed: “V Murciji bomo delali na dveh dodatnih rešitvah, ki ju je določil lokalni izvajalec zdravstvenega varstva. Izhodišče iz resnične potrebe, ki jo je ugotovila zdravstvena organizacija, ima za posledico digitalne rešitve z visoko stopnjo uspešnosti, saj so bili razviti v sodelovanju s stranko.”

 

*Dodatne informacije: Tonja Blatnik, iUFC-Institute for Universal Future Communications, 00386 41 391 161, tonja.blatnik@iufc.si